spored

torek 24.10.2017

16:30
Jesenska filmska šola 2017: oktobrska revolucija in zgodnjesovjetski film: Otvoritev

Miklavž Komelj: Je Stalinov okus resnično glup? – K filmski poetiki Grigorija Aleksandrova

Naslov je povzet po verzu iz pesmi Tomaža Šalamuna, naslovljene na predavatelja tega predavanja po desetih minutah ogleda filma Grigorija Aleksandrova Volga, Volga. Ker predavatelj ta verz razume kot pesnikovo sporočilo, ki ga zavezuje k avtorefleksiji, bo poskušal v tem predavanju rapsodično spregovoriti o estetiki sovjetskega filmskega muzikala tridesetih let, neločljivo povezanega z imenom Grigorija Aleksandrova. V središče obravnave bo postavljen film Svetla pot, ki zavestno usmerja najbolj bebave malomeščanske fantazije, povezane z zgodbo o Pepelki in njenem princu, v nekaj, kar naj bi bilo revolucionarni cilj. Ob tem bo predavanje poskušalo odpreti nekaj načelnih vprašanj o specifikah sovjetskega humorja in socialističnega realizma.

Miklavž Komelj je pesnik, prevajalec, umetnostni zgodovinar in teoretik, avtor številnih pesniških zbirk, člankov ter študij.

18:00
Jesenska filmska šola 2017: oktobrska revolucija in zgodnjesovjetski film

Bernard Eisenschitz: Dve revoluciji sovjetskega filma

Vedno se je zdelo, da gredo ideali oktobrske revolucije z roko v roki z revolucijo v umetnosti. Sovjetski film se je rodil iz Revolucije in je sam revolucioniral umetnost. Desetletja je predstavljal emblem prihodnosti filma. In revolucijo je vzel tudi za svojo tematiko: Oktober je postal zgodba za 20. stoletje. Ko se ozremo nazaj, sto let po Februarju in po Oktobru, osemdeset let po velikih čistkah leta 1937, se zdi, da je mogoč tudi drugačen pogled, ki prvega ne negira, temveč skupaj z njim stvari osmišlja v novi luči. Skozi viharje zgodovine je sovjetski film kot celota predstavljal barometer življenja dežele – navkljub vsej cenzuri in idealizacijam. Film ni razodeval le vsakdanjega življenja, temveč tudi notranje življenje Sovjetske zveze in njenih ljudi, njihova hrepenenja in njihove mite. Tudi to pa je zgodba za naš čas.

Bernard Eisenschitz je filmski zgodovinar, kritik, kurator, restavrator in dolgoletni sodelavec Francoske kinoteke.

Predavanje bo v angleškem jeziku.

19:00
Retrospektiva: 100 let oktobrske revolucije

Zora ruske revolucije + Konec Petrograda

L'aurore de la révolution russe + Konec Sankt-Peterburga

Zora ruske revolucije
anonimni avtor, Francija, 1913, 35mm, 1.33, čb, nemi, 38', bp
Glavni junak, sovražnik carizma, se pridruži revolucionarnemu gibanju in dobi nalogo, da ubije pomembnega državnega uradnika. Spodleti mu, ujamejo ga in ga pošljejo v sibirsko kaznilnico. Uspe mu pobegniti, vrne se domov in izvede še en atentat. Spet ga ujamejo in v zaporu naredi samomor.

Konec Petrograda

Vsevolod Pudovkin, SZ, 1927, 35mm, 1.33, čb, nemi (s posneto glasbeno spremljavo), 107', svp
Preprost kmečki fant prispe v Sankt Peterburg s trebuhom za kruhom. Usoda ga pripelje v tovarno, kjer vladajo težke, skoraj sužnjelastniške delovne razmere. Fant nevede pomaga pri aretaciji starega prijatelja z vasi, zdaj delavskega vodje. Ko poskuša popraviti napako, se zaplete v pretep, ki se konča z aretacijo, ta pa z vpoklicem v prvo svetovno vojno. Po treh letih vojskovanja se mladenič vrne pripravljen na revolucijo. Eden od filmov, ki jih je sovjetska oblast naročila za praznovanje prve desetletke oktobrske revolucije. Da bi ujel svečano premiero 7. novembra, je Pudovkin že med snemanjem, in nato v montaži, zgoščeval in tudi opuščal poteze svoje prvotne ideje epske freske o preobrazbi Petrograda v Leningrad. Ravno v tem zmanjšanem merilu pa mu je uspelo posredovati bolj osebno, celo lirično, doživetje posameznika – anonimnega in neopevanega, a zato nič manj herojskega akterja revolucije.

21:30
Retrospektiva: 100 let oktobrske revolucije

Oktober: Deset dni, ki so pretresli svet

Oktyabr: Desyat' dney kotorye potryasli mir

Sergej Eisenstein, Grigorij Aleksandrov, SZ, 1928, 35mm, 1.33, čb, nemi, 158' (16fps), svp 

Oktober je zadnji film v trilogiji zgodovinsko-revolucionarnih epov Stavka (1924) in Oklepnica Potemkin (1925), v kateri Eisenstein z novim filmskim jezikom prikazuje dogodke revolucije kot boleč in neizbežen »tektonski premik« v zgodovini, kar počne brez uporabe klasične pripovedi, psihologije ali izpostavljanja likov. Film velja za najambicioznejši sovjetski filmski projekt dvajsetih let prejšnjega stoletja. Kot Pudovkin se je tudi Eisenstein lotil Oktobra po naročilu za oktobrski jubilej, vendar pa je film zgrešil svečano premiero in prišel na sovjetska platna šele marca naslednjega leta. Poleg zahtevnosti ambiciozne produkcije, je film v zadnjem trenutku doletela še Stalinova zahteva, da je iz njega v celoti odstranjen Trocki. Po premieri se filmu ni godilo dosti bolje, Nadežda Krupska je obžalovala enodimenzionalno upodobitev Lenina, distribucija filma pa je ostala relativno omejena in kratka. A kljub vsem težavam, kritikam in disharmoničnosti filma – Eisensteinovimu na trenutke karikiranemu upodabljanju kompleksnega političnega in družbenega dogajanja leta 1917 –, ostaja Oktober živ spomenik: ne le revolucionarni ideji, temveč tudi moči filma, da posreduje ter vzgiba epohalno gibanje zgodovine in doživljanje gledalca.