novice

Novi prostori za Slovensko kinoteko

Slovenska kinoteka letos s številnimi dogodki po vsej Sloveniji praznuje svojo 20. obletnico ustanovitve. Gre za pomembnen mejnik, ob katerem se oziramo v zgodovino delovanja osrednje filmske institucije pri nas, še bolj pa v prihodnost in v nove izzive, ki jih ta prinaša.

Kinoteka je muzej, ki skrbi za prikazovanje, hranjenje, restavriranje, obnavljanje in razstavljanje filmskega in obfilmskega gradiva. Poleg ohranjanja kulturne dediščine in njene aktualizacije je za Kinoteko ključnega pomena tudi vzgojno-izobraževalna vloga, kar jo uvršča med osrednje kulturne institucije nacionalnega pomena.

Slovenska kinoteka že vse od svoje ustanovitve deluje v neprimernih prostorskih razmerah in na razpršenih lokacijah. Doslej je bilo že kar nekaj poskusov reševanja omenjene situacije, vendar do celovite rešitve programskega in poslovnega delovanja Kinoteke ni prišlo. Za celovito izvajanje poslanstva in zakonsko določenih nalog Kinoteke je bilo zato nujno potrebno zagotoviti dodatne prostore, ki bodo predstavljali ustrezne pogoje za izvajanje javne službe in ki bodo z vidika organizacije dela in izvajanja javnih dejavnosti omogočili učinkovitejše izvajanje nalog Kinoteke.

Po vrsto let trajajočem iskanju rešitev se je izkazalo, da je odkup dodatnih prostorov na Miklošičevi ulici, kjer se že nahaja dvorana Silvana Furlana in programski oddelek Kinoteke, dolgoročno najbolj smotrna rešitev.

S podpisom pogodbe o odkupu, s katerim je Ministrstvo za kulturo od Mestne občine Ljubljana za namene delovanja Kinoteke odkupilo prostore na Miklošičevi 26-28 in Čufarjevi 1-3, je storjen prvi korak k realizaciji dolgoletne želje, združiti razpršene prostorske kapacitete Kinoteke na enem mestu, ob dvorani na Miklošičevi 28, ki je že od nekdaj simbolno povezano s kinotečno dejavnostjo. V novo pridobljenih prostorih se bodo po adaptaciji izvajale vse javne dejavnosti Kinoteke, kar bo Kinoteki omogočilo bolj povezano in celostno delovanje in nudilo vrsto razvojnih možnosti.

Nakup prostorov na Miklošičevi bo omogočil postavitev stalne razstave iz zgodovine slovenske in svetovne kinematografije, ki bo v neposredni bližini osrednje kinodvorane dopolnila in osmislila predstavitve filmov na platnu. S stalno razstavo v neposredni bližini dvorane se bodo odprle tudi velike možnosti za vzgojno izobraževalno delo in povečanje zanimanja šolskih ustanov. Knjižnica in mediateka pa bosta na Miklošičevi bližje obiskovalcem Kinoteke, ki jih zanima bolj poglobljeno proučevanje filmske zgodovine.

Pridobitev novih prostorov je šele začetek. Prostore je treba ustrezno obnoviti in vanje umestiti primerne vsebine, kot sta že omenjena postavitev stalne razstave in vzpostavitev dostopne in interaktivne knjižnice in mediateke. Novi prostori bodo omogočili širitev dejavnosti in lažji stik z občinstvom, več primernega prostora za zaposlene, prostor za predavalnico, za izvajanje delavnic (filmska kritika, video delavnice, ... ), za formalna in neformalna srečanja (sestanki, simpoziji, iniciative), za delovanje filmskih združenj in društev, za druženje. Kinoteka se bo na ta način približala svojemu občinstvu in začela graditi še bolj vitalno, trdno in trajno filmsko skupnost.

Silvan Furlan, pobudnik in prvi direktor Slovenske kinoteke, je zapisal: »Zgodovina vsake umetnosti je temeljni opornik aktualne refleksije in aktualnega naboja ustvarjalnosti. In to velja tudi za film«. Kinoteka bo s pridobitvijo novih prostorov okrepila in nadgradila vlogo osrednje nacionalne filmske ustanove pri nas. Združila, povezala in poglobila bo sodelovanje s številnimi filmskimi organizacijami, ki jim Kinoteka že danes predstavlja drugi dom; od Slovenskega filmskega arhiva, Društva slovenskih režiserjev, Združenja filmskih snemalcev, ..., v novih prostorih pa bodo dobrodošča tudi mlajša in manjša društva in organizacije, s čimer bo pod eno streho združen velik kretivni potencial, ki se bo skupaj lahko soočil z izzivi nove filmske dobe.