novice

Retrospektiva: Filip Robar Dorin

Dialogi s Filipom so dialogi o njegovih filmih in svetu


Tokratna retrospektiva filmov Filipa Robarja Dorina je posvečena izidu knjige Dialogi s Filipom, ki je nastala po moji zamisli in ob podpori založniškega oddelka in vodstva Slovenske kinoteke. Zdelo se mi je, da bi bil zgolj pregled in recepcija filmskega dela režiserja Filipa Robarja Dorina premalo, saj je artikuliran avtor in iskriva osebnost. Vedno ga je bilo užitek izzvati – in kako to najbolje izpeljati, če ne v dialogu z njim?

Brez Filipovega soglasja bi moja zamisel seveda zamrla, ampak srečanje in sodelovanje na Filmskem skladu v letih njegovega mandata naju je prav gotovo zbližalo tudi po človeški plati. Tako smo se tiste pomladi in v poletju leta 2014 z veseljem družili in razpravljali na Filipovem in Martinem domu v Novem mestu.

Dialog se je začel na začetku njegove ustvarjalne poti, ko ga je v šestdesetih letih, po študiju primerjalne književnosti in filozofije v Ljubljani, pot odnesla na študij filmske režije in scenaristike na Columbia College v Chicagu. V sedemdesetih letih je bil osem let asistent za filmsko režijo in igro na ljubljanski AGRFT. Njegov pogled na poučevanje mladih filmskih ustvarjalcev je usmerjala predvsem krepitev njihovega kritičnega duha, kar pa marsikomu ni bilo pogodu.

To so bila tudi leta njegovih prvih kratkih filmov (Posebna šola [1972], Xenia na gostovanju [1975], Pogled stvari [1978]), ki jih je posnel za Viba film. Vsi trije filmi živijo tudi danes, saj preplet vsebine in forme prinaša samosvoj avtorski pristop, ki odpira vprašanja, odgovore pa marsikje prepušča gledalcu. Za takrat edinega slovenskega državnega filmskega producenta je posnel tri celovečerne filme: Opre Roma (1983), Ovni in mamuti (1985) in Veter v mreži (1989). Pri prvih dveh je pokazal svoje samosvoje združevanje igrane in dokumentarne forme, ki se najbolj izkazuje v izdelanih nastopih amaterskih igralcev. Pri vseh treh filmih že nastopa njegova neodvisna produkcijska hiša Filmske alternative, s katero je Robar dvajset let prej napovedal neodvisne filmske producente, ki bodo v neodvisni Sloveniji postali nosilci filmske produkcije.

Opre Roma je tudi edini celovečerni dokumentarni film, ki je nastal v Vibini produkciji. Film ni enkraten samo po tem, ampak je tudi pripomogel k izboljšanju položaja dolenjskih Romov, ki so po zaslugi Robarjevega aktivizma pri snemanju končno dobili vodovod. Njegov filmski credo je, da je določenim temam treba slediti, in njegova tema je bila usoda dolenjskih Romov. Zato je Opre Roma dobil kar dve nadaljevanji: Aven Chavora (2005) in Pot v gaj – Opre Roma 3 (2011), kjer je glavni junak Bojan Tudja, ki je bil v Opre Roma Robarjev vodič v romski svet.

Film Ovni in mamuti je prejel tudi glavno nagrado na filmskem festivalu v Mannheimu, ki pa na recepcijo filma v slovenski kulturni in filmski javnosti ni kaj prida vplivala. Zanjo je bil film predvsem »čudna« zgodba o migrantih iz južnih republik. Slovenski gledalec se ni najbolj identificiral z lastno podobo, ki jo je videl v filmu, saj je Robar razgaljal dvoličnost slovenske družbe, kar je ena izmed konstant njegovega filmskega opusa. Največ filmov pa je Filip Robar Dorin posnel v sodelovanju z nacionalno televizijsko hišo; glavnino pri tej produkciji predstavljajo dokumentarni filmi in portreti slovenskih kulturnikov. Za televizijo pa sta nastala tudi dva igrana celovečerca: Jonov let (1981) in Striptih (1995).

Žal Jonov let ni doživel povečave na 35 mm (posnet je bil na 16-mm filmski trak). Letos so na TV Slovenija filmski trak sicer digitalizirali, zmanjkalo pa je denarja za restavracijo in barvno korekcijo. Film je nastal po zgodbah Mateta Dolenca, v njem pa je prvič v glavni vlogi nastopil Igor Samobor. Film prinaša Robarjevo zmagovalno kombinacijo igranega in dokumentarnega, za katero bi lahko rekli, da je danes bolj aktualna kot v času nastanka, o čemer pričajo tudi takratni zapisi o filmu.

Striptih je tudi zadnji Robarjev igrani celovečerec. Kasneje je posnel več kot deset dokumentarnih del različnih dolžin. K temu je verjetno pripomoglo tudi dejstvo, da je bil v letih 1998–2002 direktor Filmskega sklada Republike Slovenije. Zaznamoval ga je kot edini direktor, ki je zapisal svoj manifest oziroma vizijo razvoja slovenske filmske produkcije.

Nerina Kocjančič

Program

Opre Roma – Pamet v roko, ko boš v drugo ustvarjal svet, 15.5. ob 20.00
Aven čhavora, 16.5. ob 21.00
Veter v mreži, 17.5. ob 21.00
Ovni in mamuti, 19.59. ob 19.00
Posebna šola, Xenia na gostovanju, Pogled stvari, Ristanc, Kmetijskega proizvajalca Mikolaša prvi dopust, 29.5. ob 21.30