novice

Uvodnik: Razkošje odzvenov zgodovine filma

Komaj stodvajsetletna zgodovina filma pripoveduje marsikaj o svetu, v katerem je nastajala, a govori tudi o sebi, o tem, kako razgibana in mnogovrstna, mogočna in silovita je. Filmska umetnost je kot izraz, ki izhaja iz tehnike ali tehnik, skozi čas doživela najrazličnejše spremembe in pri tem iznašla nove in nove oblike (to traja, to se ves čas dogaja). Veličastnost filma (in naša nezmožnost, da ga zaobjamemo z enim samim pogledom, objemom ali, huje, s pestjo) živi predvsem v tej množici raznolikih izrazov – jezik filma ni en sam – in v tem, kaj vse ti izrazi sporočajo in kako sporočajo. Film je v marsičem zelo konkreten, a je lahko v isti sapi, v istem hipu, nadvse abstrakten. Filmska podoba je lahko čudovita prispodoba v obliki skoraj otipljive stvarnosti, a prav lahko je tudi čudovito suha stvarnost (spet: suh kruh ali suho zlato …). Film razpira številna vprašanja duha, družbe, narave in odnosov med njimi, je orodje in orožje pri iskanju resnic, je nežna, ljubeča, zabavna, surova, težavna in mučna snov, ki se odpira refleksiji.

A film je tudi še veliko več: lahko je neposreden ali interpretiran spomin; otipljiva in neotipljiva snov hkrati; svetloba in senca; filozofija, sociologija, psihologija, jezikoslovje, zgodovina, politika, geografija, tudi matematika, kemija, fizika, biologija … V tej mnogovrstnosti, mnogoplastnosti, mnogoizraznosti je veličina filma.

In v različnih oddelkih filmskega muzeja – Slovenske kinoteke poskušamo film (ne zgrabiti, temveč) videti z vseh teh zornih kotov in poiskati še nova gledišča. Zato je program pester, mestoma eklektičen. Zato pri nas ne vrtimo samo tako imenovanih klasik – četudi jih gledamo spet in spet –, temveč se skušamo ozirati v vse kotičke in kraje zgodovine filma, tudi v sedanjost.
V novi kinotečni sezoni bomo spet uživali v razkošju zgodovine filma, doživeli bomo obilo filmskega in še marsičesa drugega. Najprej vabljeni v brezplačni letni kino na Muzejski ploščadi, kjer se bodo zvrstili trije programi Poletja na platnu: Poletna Animateka, Poletje na platnu in med platnicami ter Festival kratkega filma v Ljubljani, FeKK. Vabljeni na še eno doživetje pod zvezdami – v sodelovanju s Kinodvorom smo na Kongresnem trgu pripravili projekcijo zgodnje mojstrovine velikana Ingmarja Bergmana, čudovito čutne (poletne) klasike Poletje z Moniko. S projekcijo napovedujemo obsežno retrospektivo, ki se bo ob stoletnici rojstva velikega avtorja v dvorani Kinoteke odvrtela septembra in oktobra. S filmi retrospektive bomo stopili na poti in stranpoti pomembnega filmskega opusa, pa tudi v temačne hodnike duha in želja, v rezke, tihe in neme prostore človeških odnosov.

A ker se je treba iz sebe ozreti tudi naokoli, nas bo zgrabila in stresla letošnja Jesenska filmska šola s pomenljivim naslovom Podoba-upor – militantni dokumentarec na bojiščih maja ’68. Udarna predavanja bo pospremila udarna retrospektiva: 1968 – Leto, ki je zaznamovalo film in pretreslo svet. V novi sezoni nas bodo na posameznih projekcijah obiskali eminentni gostje: Godina, Žerjal, Brdar, Belec, Puhovski, kolektiv 25fps, Gothard, Mettler …; Dnevi nemškega filma nam bodo prinesli raznolično sodobnost nemške filmske produkcije; priklonili se bomo preminulim, ki so zaznamovali burno, kratko zgodovino filma: Štefki Drolc, Demetru Bitencu, Mikiju Mustru, Zlatku Boureku in Milošu Formanu. Ne nazadnje pa bo filmska zgodovina veličastno sijala v rednih kinotečnih rubrikah Kino-uho, Kino-integral, Nova svetloba … in Klasiki.

Prostor uvodnika je preskop za naštevanje vsega kinotečnega bogastva, zato si natančno preberite Kinotečnik in izberite, kakšne vrste razkošja boste tokrat privoščili sebi.

Varja Močnik, Programski oddelek Slovenske kinoteke