novice

balKam: Legende: Zbiralci perja

V vseh anketah med kritiki v času nekdanje SFRJ so se Zbiralci perja (Skupljači perja) iz leta 1967 v režiji Aleksandra Saše Petrovića uvrstili na eno izmed prvih treh mest najbolje rangiranih jugoslovanskih filmov. Režiser in scenarist Aleksandar Petrović je pred tem prehodil dolgo pot od filmskega kritika in režiserja zelo uspešnih dokumentarnih filmov do neuspešnega igranega prvenca z vojaško tematiko Edini izhod (Jedini izlaz), ki ga je leta 1958 režiral v sodelovanju z znanim filmskim kritikom Vickom Rasporom. Nato sta sledila dva zelo uspešna novovalovska filma – Dva (Dvoje) iz leta 1961 in Dnevi (Dani) iz leta 1963, v katerih sta, zahvaljujoč sodobnemu filmskemu izrazu v postavitvi in režiji, Petrovića opazila tako kritika kot občinstvo. Poseben avtorski triumf je režiser doživel v naslednjem, tokrat vojnem filmu Tri iz leta 1965, v katerem skozi tri zgodbe iz različnih obdobij 2. svetovne vojne – okupacije države, partizanskega boja in osvoboditve od fašizma – obravnava temo smrti kot univerzalno kategorijo človeškega obstoja.

Vendar pa Petrovićev vrhunec predstavljajo Zbiralci perja, njegov prvi barvni film, posnet dve leti kasneje. V njem se Petrović ukvarja s klateškim in potujočim življenjem Romov, zbiralcev in prodajalcev perja, ki se potikajo po nepregledni vojvodinski ravnici. Motiv večnega romanja, poistoveten z iracionalno, skorajda usodno svobodo tega ljudstva brez zemlje, je pustil neverjeten vtis na vsakem, ki ga je gledal v času njegove premiere. To delo, polno naturalizma, a tudi specifične poetike, ostaja v spominu po mojstrski režiji Aleksandra Petrovića, vizualnem koloritu snemalca Tomislava Pinterja, briljantnih vlogah mladega Bekima Fehmiuja (ki si je nato ustvaril pomembno mednarodno kariero) in takrat že vodilnega jugoslovanskega igralca Bate Živojinovića, pa tudi po čudoviti lepoti in pesmi Olivere Vučo in glasbi najboljših vojvodinskih romskih orkestrov. Ta film, poln antologijskih prizorov, med katerimi naj omenimo le tistega iz gostilne, ko Bekim Fehmiu z rokami lomi kozarce, medtem ko posluša slavno melodijo Djelem, djelem, pa tudi zaključni boj na življenje in smrt v sobi, polni perja, med nekdanjima prijateljema, potem pa hudima nasprotnikoma, je istega leta na festivalu v Cannesu upravičeno dobil nagrado glavne žirije za najboljši film. Da se okusi ne spreminjajo, je potrdil tudi izbor stotih najboljših srbskih filmov 20. stoletja, ki ga je ob udeležbi najbolj znanih filmskih kritikov, teoretikov in zgodovinarjev filma organizirala Jugoslovanska kinoteka leta 2016 in po katerem so bili, zahvaljujoč njihovim glasovom, Zbiralci perja razglašeni za drugi najboljši film. Kljub nespornim umetniškim uspehom naslednjih del, tj. jugoslovansko-francoske koprodukcije Kmalu bo konec sveta (Biće skoro propast sveta) iz leta 1968 in jugoslovansko-italijanske koprodukcije Mojster in Margareta (Majstor i Margarita) iz leta 1971, so komunistični ideološki cenzorji Petrovića kmalu etiketirali kot enega od vodij t. i. črnega vala oziroma skupine avtorjev, ki je negativno predstavljala takratni samoupravni sistem. Po aferi s filmom Plastični Jezus (Plastični Isus, 1971) njegovega študenta Lazarja Stojanovića, ki je odkrito smešil doživljenjskega komunističnega predsednika Josipa Broza Tita, je bil Petrović prisiljen zapustiti Fakulteto dramskih umetnosti, kjer je predaval, in emigrirati. V tujini je režiral le deloma uspešno dramo v nemško-francoski koprodukciji Skupinska slika z gospo (Gruppenbild mit Dame, 1977), k domačemu filmu pa se je vrnil šele po padcu Berlinskega zidu leta 1989 z ambiciozno zamišljeno filmsko evokacijo slavnega zgodovinskega romana Miloša Crnjanskega Selitve (Seobe), ki obravnava temo večnih srbskih selitev. Pretresen zaradi smrti sina edinca, zlomljen zaradi finančnih težav, ki so onemogočile dokončanje drugega dela Selitev (Seobe II, 1989), je Aleksandar Saša Petrović umrl v tujini, v Parizu leta 1994, vendar je za njim ostal njegov veliki opus z Zbiralci perja kot najvišjim dometom.

Digitalno restavrirana verzija tega filma je bila dokončana na Oddelku za digitalno restavracijo Arhiva Jugoslovanske kinoteke leta 2015.

Aleksandar Saša Erdeljanović

Prevod Maja Lovrenov

Program:
Zbiralci perja, 23. 1. ob 20.00