Nova svetloba
Krog, ki se ne razpre: cikličnost vračanj po istih poteh*
*Pričujoči zapis je odlomek iz besedila Andreja Špraha »Krog, ki se ne razpre: cikličnost vračanj po istih poteh«, ki ga lahko v celoti preberete v knjigi Filmska ustvarjalnost Jožeta Babiča (uredila Maša Peče, Slovenska kinoteka, Ljubljana 2017).
V nadaljevanju se na podlagi začrtanih koordinat posvečamo Babičevemu predzadnjemu celovečercu, ki ga pojmujemo za najambicioznejši film njegovega opusa[1], za edinstveno delo novega jugoslovanskega filma in za najradikalnejšo epizodo avtorjevega kritičnega realizma.[2] Hkrati pa sodi tudi med pomembne prispevke k filmskim obravnavam izkoriščanja migrantskih delavcev, povezanih s ksenofobijo in šovinizmom, kar je postala udarna tema angažirane evropske kinematografije nekoliko pozneje. Film preučuje situacijo nekvalificiranih težaških delavcev, ki so jih na začetku šestdesetih let zlasti za potrebe gradbeništva začeli novačiti za prihod v Slovenijo posebni “agenti”. V novem okolju “obljubljene dežele” pa so naleteli na vse kaj drugega kot dostojne delovne pogoje in možnost sožitja z domačini v federaciji, kjer je eden glavnih odrazov tesnih povezav različnih narodov in narodnosti predstavljal slogan “bratstva in enotnosti”. Na tem izhodišču film zasleduje dve osnovni tematski liniji, ki se pogosto prepleteta v jasnih poantah, vendar ne tako izrecnih, da bi Po isti poti se ne vračaj (1965) lahko opredeliti kot “tezno delo”. Sovpadanja obeh nosilnih ravni so namreč tako subtilna in mestoma nedorečena, da še vedno puščajo dovolj prostora za različne interpretacije. Prvi problemski sklop se posveča življenju in notranji družbeni dinamiki same izseljenske skupnosti, drugi pa se osredotoča na neizbežnost (iskanja) možnosti sobivanja v novem okolju, saj edino s preseganjem izolacije oziroma zapiranja pred “zunanjim svetom” prišleki ohranjajo individualnost in integriteto. Svojevrstna dvopolnost predstavlja temeljno strukturo filma v vseh bistvenih ustvarjalnih razsežnostih – na ravni pripovedi, karakterizacije, v jezikovni komponenti in v filmski estetiki. Vendar te strukturne dvojnosti niso antagonistične, temveč komplementarne. Dopolnjujejo se v suvereno celoto, v kateri je subtilno uravnoteženo sorazmerje med filmsko poetiko in družbeno kritiko.
Pripoved je zasnovana v obliki delne retrospekcije, v kateri sledimo spominskemu toku enega nosilnih akterjev, Mačorja. Ta se v zadnji četrtini filma sklene, ko nas pripelje nazaj v neposredni akcijski čas, v katerem se ponovi prizor filmskega prologa, le da je tokrat podan z druge perspektive. Zaključno poglavje filma, ki se odvija v “realnem času”, tako dobiva pomen svojstvenega epiloga, v katerem se predhodno nastavljene dileme in problematike usmerijo v nedorečen, odprt iztek, soznačen z negotovostjo dejanskosti sezoncev. Takšna razporeditev dramaturške napetosti omogoča prekinjanje linearnega toka pripovedi in tako gledalcu odpira vrzeli za premislek.
Andrej Šprah
Spored
Po isti poti se ne vračaj, 9. 10. ob 20.00
[1] V bistvu bi lahko rekli da gre za zadnje delo njegovega “filmskega obdobja” od leta 1959 do 1965, v katerem je snemal (vsaj) na dve leti, medtem ko je bil njegov poslednji celovečerec posnet šele leta 1971. Glede na predhodno dinamiko gre torej za neznačilno dolg premor, zato lahko Poslednjo postajo pojmujemo kot svojstven dodatek avtorjevi filmski fazi.
[2] Opredelitev povzemamo v skladu s premisleki Petra Stankovića. Podrobneje glej pričujoče delo str.: 15–47.
Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Sprejmete uporabo piškotkov?
|
Več o uporabi piškotkov |
Uporaba piškotkov na naši spletni strani
Pravna podlaga
Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.
Kaj so piškotki?
Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.
Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.
Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.
1. Nujno potrebni piškotki
Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupi, varnost...).
2. Izkustveni piškotki
Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.
3. Funkcionalni piškotki
Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.
4. Oglasni piškotki
Te piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.
Nadzor piškotkov
Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brkljalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.
Za informacije o zmožnostih posameznih brskjalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.