novice

Jesenska filmska šola

Filmska kultura v šolski praksi: Izhodišča in metode poučevanja filma

V zadnjih nekaj letih se na področju filmske vzgoje in izobraževanja tako v Evropi kakor v Sloveniji dogajajo pomembni premiki. Pri nas lahko kot ključni trenutek preloma obravnavamo sprejetje Strategije razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje leta 2016. Realizacija tega strateškega dokumenta je botrovala pospešenemu uvajanju filmske vzgoje v šolsko prakso, kar se odraža v vpeljavi gledališko-filmske smeri v program umetniških gimnazij, kjer smo letos dobili prve maturante. Hkrati pa se lahko od leta 2019 v srednjih in osnovnih šolah (zadnji triadi) odločijo za izvedbo izbirnega predmeta Film oziroma Filmska vzgoja. Vsi ti premiki zahtevajo poglobljene premisleke pri načrtovanju, pripravljanju, izvajanju in evalvaciji novih procesov poučevanja in učenja. V Slovenski kinoteki smo intenzivno sodelovali tako pri razvoju Strategije kakor pri pripravi vseh sprejetih učnih načrtov, prav tako maturitetnega izpitnega kataloga in pri realizaciji filmske mature. Hkrati že vrsto let izvajamo strokovna izobraževanja za pedagoške delavce na nacionalni ravni, zato se dobro zavedamo, kako pomembno je njihovo sistematično strokovno izpopolnjevanje, saj predstavljajo ključni subjekt uspešnega prodora filmske kulture v šolsko prakso. Zato kot svojo pomembno obveznost vidimo tudi zagotavljanje dodatnih možnosti izobraževanja v obliki sodelovanja z vrhunskimi strokovnjaki filmske pedagogike, didaktike in andragogike iz evropskega prostora.

Namen Mednarodnega simpozija filmske teorije in kritike »Jesenska filmska šola«, v letu 2021 pod naslovom Filmska kultura v šolski praksi: izhodišča in metode poučevanja filma, je seznanjenje in dialog domačih pedagoških delavcev s teoretiki in praktiki iz različnih območij Evrope, ki se poglobljeno ukvarjajo z neposrednim izvajanjem filmsko-vzgojnih procesov ali z njihovim teoretskim preučevanjem. Letošnji simpozij, ki ga kurira Maja Krajnc, organizatorka in izvajalka vrste kinotečnih filmsko-vzgojnih dejavnosti ter odgovorna urednica revije KINO!, zajema pestro mednarodno zasedbo z različnih področij, kjer film obravnavajo kot pomemben dejavnik kulturne izobrazbe. Iz Avstrije prihaja Alejandro Bachmann, ki bo predstavil "imaginarni urnik” filmskega šolskega dne. Alexis Gibbs iz Velike Britanije se bo teoretsko poglobljeno posvetil vprašanjem konteksta, skupnosti in kritike v filmski pedagogiki. Núria Aidelman iz Barcelone bo obravnavale dejavnike pedagogike filma in učenja z gibljivimi podobami. Ana Đordić iz Zagreba bo predstavila primer dobre prakse skozi projekt “filmski pouk” pod okriljem hrvaške filmske zveze. Perrine Boutin iz Francije bo preučila možnosti analize pedagoških orodij za filmsko vzgojo. Bettina Henzler iz Berlina se bo posvetila vidikom pristopov in metod filmskega poučevanja. Ida Vohryzkova iz Češke pa bo predstavila projekt “Svet v šoli”, posvečen učenju in poučevanju s pomočjo dokumentarnega filma. Domačo stroko bosta zastopala Polona Petek z AGRFT, ki bo razmišljala o prednostih in slabostih medpredmetnega povezovanja kot ene od poti do širokega izvajanja filmske vzgoje, ter Andrej Šprah iz Kinoteke, ki se bo posvetil dejavnikom filmske estetike kot metodološkega izhodišča poučevanja filma.

Retrospektiva: Film v šolski praksi

Tako kot vsakokrat bo tudi letos simpozij nadgrajen s filmsko retrospektivo, ki se skladno z obravnavano tematiko posveča svojevrstnemu podžanru mladinskega filma, poimenovanemu šolski film. To je filmska ustvarjalnost, v kateri središčno mesto zajema šola oziroma odnosi v njej. Med obravnavanimi so seveda ključna razmerja med dijaki (ali učenci) in učitelji, med dijaki samimi in med mladostniki ter sistemom vzgoje in izobraževanja. Filmi iz različnih obdobij (od sredine petdesetih let 20. stoletja do danes) in različnih območij sveta (od ZDA do Irana, od Slovenije do Francije itn.) izborno predstavljajo tako vlogo in način delovanja šolskega sistema prek (pogosto karizmatičnih) učiteljev kot tudi njihovo nemoč, kadar sistem zataji in se mladi posameznik ali mladostniška skupina intenzivneje, kot je v navadi, zavzema/ta za svoje pravice in položaj v družbi. Čeprav imajo filmi vrsto skupnih imenovalcev, pa se tudi pomembno razlikujejo v estetskih pristopih, stilih in režimih upodabljanja šolskega sveta in družbenih nasprotij, ki se odražajo v njem. S filmskim izborom želimo konstruktivno dopolniti tematske sklope in teoretske poudarke simpozija.

Andrej Šprah

 

Program:

Razredni sovražnik, 19.10. ob 21.00

Razred, 20.10. ob 21.00

Retrospekiva Film v šolski praksi, ki spremlja mednarodni simpozij Jesenske filmske šole se bo nadaljevala do decembra.



PROGRAM JESENSKE FILMSKE ŠOLE 2021

19.10. torek

9.00 – 9.30
Mednarodni simpozij JFŠ 2021: Filmska kultura v šolski praksi: izhodišča in metode poučevanja filma
Maja Krajnc: Uvodni nagovor

9.30 – 10.30
Filmska kultura v šoli: pristopi in metode poučevanja filma
Bettina Henzler

Filmska vzgoja se pogosto osredotoča na film kot sredstvo komuniciranja, učenja in razumevanja, obravnavanja tem, pripovedovanja zgodb in ustvarjanja (lažnih) podob sveta. Toda kot je pokazala fenomenologija, je film tudi izkustvo in način zaznavanja. Nagovarja naše čute in lahko posreduje (telesni) stik s svetom. Gledanje in snemanje filmov lahko senzibilizira našo percepcijo in nam odpre oči, tako da na vsakdanje predmete, ljudi in svet okoli sebe pogledamo drugače. Ta potencial filma in kina kot čutne zaznave je tisti, ki postaja vedno pomembnejši v digitalnem medijskem svetu, ki običajno ustvarja distanco in virtualizira naš odnos do drugih.
Predavanje bo tako predlagalo fenomenološki pristop k filmski vzgoji, ki se osredotoča na film kot estetsko izkušnjo. Z analizo vrste filmskih odlomkov bo izpostavilo fenomenološko dimenzijo filma in predlagalo metode za kombiniranje filmske analize in prakse, senzibiliziranje naše percepcije in refleksijo o tem, kar vidimo, slišimo in občutimo.
///
Bettina Henzler je raziskovalka in učiteljica na področju filmskih študij in filmske vzgoje, ki živi in dela v Berlinu. Njeno raziskovanje in publikacije se ukvarjajo z estetskimi pristopi filmske vzgoje in estetiko otroštva v filmu s fokusom na francosko filmsko kulturo. Dela s študenti, učitelji, učenci in sodeluje z mednarodnimi institucijami filmske kulture. Med drugim je članica svetovalne skupine mednarodne revije Film Education Journal.
///
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Brezplačen vstop.

10.45 – 11.45
Medpredmetnost – izhod v sili ali smisel šolskega filmskega opismenjevanja?
Polona Petek

Strategija razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje (2016) je končno odprla vrata uvajanju filmskega opismenjevanja v slovenske osnovne in srednje šole. V strategiji je močno poudarjen pomen kroskurikularne umestitve filma v izobraževalni sistem. Ob tem se poraja več očitnih pomislekov. Je to zgolj začasna rešitev na poti do povsem samostojne filmske vzgoje? Je to izhod v sili, v katerega so bili snovalci primorani zaradi splošne rigidnosti predmetnikov in pomanjkanja ustrezno izobraženega kadra? Zakaj opismenjevanju na področju avdiovizualnih medijev ne namenjamo vsaj toliko prostora in časa kot pouku jezikov in književnosti, ko pa smo v sodobnem vsakdanjem življenju precej bolj izpostavljeni takšnim in drugačnim sporočilom z zaslonov kakor pa pisni kulturi? Očitki ‒ zlasti v duhu želje po pouku, ki bi čim bolj ustrezal filmu kot avtonomnemu predmetu preučevanja in ne učnemu pripomočku ‒ niso neutemeljeni, predavateljica pa bo v svojem prispevku na primeru medpredmetne obravnave konkretnega filma skušala osvetliti tudi nasprotno držo. Če je srečanje s filmom ne le umetniško doživetje, temveč širjenje izkustvenih horizontov in senzibilizacija gledalcev za razumevanje in sprejemanje novega in drugačnega, je medpredmetno povezovanje pravzaprav smisel filmskega opismenjevanja.
///
Polona Petek je diplomirala iz primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani in nato nadaljevala študij na Univerzi v Melbournu, kjer je doktorirala iz filmskih študij. Je avtorica monografije Eho in Narcis: Ekolociranje gledalca v dobi raziskav občinstva (Echo and Narcissus: Echolocating the Spectator in the Age of Audience Research, Cambridge Scholars Publishing, 2008) in sourednica (z Nilom Baskarjem) zbornika Fenomenologija filma: tradicije in novi pristopi (Slovenska kinoteka, 2014). V novejših objavah se osredotoča na transnacionalnost, kozmopolitstvo in mobilnost skozi prizmo spola v slovenski in drugih evropskih kinematografijah. Je predavateljica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, gostuje pa tudi na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
///
Predavanje bo potekalo v slovenskem jeziku.
Brezplačen vstop.

12.00 – 13.00
Kontekst, skupnost in kritika v filmski pedagogiki
Alexis Gibbs

Pristopi k filmski vzgoji se pogosto močno naslanjajo na filmsko vsebino zato, da bi določili veljavnost učnega gradiva. Ta prispevek bo razširil število spremenljivk, ki se morajo upoštevati v vsaki dani učni situaciji, če naj se film sreča z dojemljivim občinstvom. Ti dejavniki so: kontekst, v katerem se vsebina predstavlja; skupnost, v kateri naj bi se odkrila relevantnost vsebine; priložnosti za izražanje in kritiko, ki so na voljo občinstvu. Brez zadostne pozornosti do teh naključnosti filmska pedagogika tvega, da bo postala oguljena in usmerjena le na rezultat.
///
Alexis Gibbs je izredni profesor pedagogike na Univerzi v Winchestru, kjer je vodja magistrskega programa filozofije izobraževanja. Je avtor Seeing Education on Film: A Conceptual Aesthetics (Palgrave MacMillan).
///
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Brezplačen vstop.

14.30 – 15.30
Kako analizirati pedagoško orodje za filmsko vzgojo?
Perrine Boutin

Pri preučevanju izbora pisnih in digitalnih dokumentov za poučevanje filma gre za vprašanje izpostavljanja raznolikosti vzgojnih strategij zadnjih tridesetih let in koncepcije filma, na katerih temeljijo. Prevpraševali bomo pogoste prakse v mnogih okvirih prenosa filma: analizo filma in preučevanje njenih različnih oblik (pisne, ustne, avdiovizualne, digitalne). Tako bomo preučili različne oblike analize in obravnavali cilje, obliko in podporo izobraževanja v odnosu do okvira prenosa, prejemnikov in posredovalnega organa (kar implicira tudi izdelavo orodja): kdo izvaja učno uro (posredovalni primer)? S katero metodo? Za katero občinstvo? Kaj to pove o filmu? Kaj je njegov namen? Do kolikšne mere lahko ocenimo izkušnjo prenosa? Ali poleg te analize obstaja tudi možna empirična verifikacija učinka učne ure ? Pedagoško orodje mora imeti določeno avtonomijo v odnosu do analize, ki skuša problematizirati vprašanja posredovanja in pedagoških situacij.
///
Perrine Boutin je izredna profesorica na oddelku za film in avdiovizualno umetnost Université Sorbonne Nouvelle. Sodeluje z raziskovalnim centrom, imenovanim Raziskovalni inštitut za film in avdiovizualno umetnost. Je soodgovorna za magistrski program Didaktika podobe: ustvarjanje učnega orodja, umetnost prenosa, in filmske smeri magistrskega programa MEEF. Je predsednica Enfances au cinema, ki koordinira Šolo in film v Parizu in festival Moj prvi film. Njeno delo se osredotoča na izobraževanje na področju podob: preučuje diskurz in prakse dejavnikov filmskega posredovanja.
///
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Brezplačen vstop.

15.45 – 16.45
Šolski dan ob filmu: namišljen urnik
Alejandro Bachmann

Predstavitev bo naslikala svet, ki ne obstaja; svet, v katerem je film postal sredstvo razmišljanja in komuniciranja o njem, in sicer na enaki ravni kot govorjen jezik in zapisano besedilo; svet, kjer ni dvoma, da 20. stoletja, njegovega zgodovinskega, tehnološkega, moralnega in političnega razvoja in diskurzov ne moremo primerno razumeti brez filma. V tem namišljenem svetu bi našli šolski sistem, ki filma ne nudi kot samostojnega šolskega predmeta, pač pa se v njem noben predmet ne bi poučeval brez filma. Kako bi bile v tem namišljenem svetu videti ure biologije, zgodovine, fizike in umetnostne vzgoje? Z drugimi besedami: kako bi bilo videti izobraževanje, če bi posredovano videnje in slišanje postala vseprisotna druga stran jezika?
///
Alejandro Bachmann je filmski delavec, ki se osredotoča na izobraževanje, pisanje in kuriranje. Do leta 2019 je bil vodja Oddelka za izobraževanje, raziskovanje in založništvo Avstrijskega filmskega muzeja. Je član izbirne komisije za dokumentarce na festivalu Diagonale in Filmskem tednu v Duisburgu. Od aprila 2021 je gostujoči profesor za zgodovino filma in teorijo medijev na Akademiji za medijsko umetnost v Kölnu. Je (so)urednik nekaj antologij o dokumentarnem filmu in pridruženi urednik revije Found Footage Magazine in Film Education Journal. Živi na Dunaju.
///
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Brezplačen vstop.


20.10. sreda

9.30 – 10.30
One World v šolah – učenje z dokumentarnimi filmi
Ida Vohryzkova

One World je vodilni filmski festival o človekovih pravicah, ki se odvije enkrat na leto v čeških kinih in šolah. One World v šolah je projekt predavanj, ki temeljijo na teh filmih in veliki spletni bazi dokumentarcev, ki so opremljeni z že pripravljenimi načrti učnih ur, delovnimi listi in dodatnimi gradivi za šole. V svojem predavanju bom predstavila metodologijo učenja One World v šolah, pri kateri uporabljamo dokumentarne filme. One World v šolah je vir za poučevanje zelo raznovrstnih vsebin, kot so filmska vzgoja, človekove pravice, okoljska vprašanja, medijska vzgoja in družbena vprašanja. Metodologija One World v šolah omogoča učiteljem, da učencem pomagajo razviti sposobnost razpravljanja o pomembnih temah, razumevanja svojih čustev in sprejemanja drugačnih perspektiv, poleg tega pa učence motivira, da postanejo aktivni državljani. Predstavila bom dokumentarne filme One World v šolah ter metode skupnega gledanja filmov in oblikovanja učnih ur na podlagi te izkušnje. Udeleženci bodo spoznali različne dejavnosti, ki pritegnejo pozornost učencev in jih spodbudijo k razmisleku in skupnemu delu.
///
Ida Vohryzkova uči angleščino na srednji zdravstveni šoli v češkem mestu Ústí nad Labem in predava o metodologiji učenja z dokumentarnimi filmi One World v šolah. Dokumentarne filme uporablja tudi pri učenju medijske vzgoje. Lani se je udeležila Fulbrightovega programa Učiteljske odličnosti in dosežkov, ki se je osredotočal na digitalno poučevanje in medijsko vzgojo.
///
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Brezplačen vstop.

10.45 – 11.45
Program Hrvaške filmske zveze Filmska naSTAVa kot primer dobre prakse
Ana Đordić

Primer kakovostne prakse filmske vzgoje je program Filmska naSTAVa (filmski pouk), ki ga organizira Hrvaška filmska zveza. Gre za brezplačen program, zasnovan na metodiki filmske vzgoje, ki je namenjen srednješolcem, študentom in izobraževalnim delavcem in se običajno izvaja v kinu Tuškanac. Zaradi velikega zanimanja za sodelovanje v taki obliki vzgoje in zato da bi ta postala dostopna po vsej Hrvaški, je bil program nadgrajen s prav tako brezplačno digitalno Filmsko naSTAVo, namenjeno osnovnošolcem, srednješolcem in vzgojno-izobraževalnim delavcem. Digitalna Filmska naSTAVa s svojimi spletnimi stranmi prinaša filmsko kulturo v vse šolske učilnice. Ta program bi lahko bil posebej zanimiv za slovenske vzgojno-izobraževalne delavce, ker se na spletnih straneh digitalne Filmske naSTAVe nahajajo metodična gradiva v angleščini in hrvaščini in nagrajeni kratkometražni filmi z angleškimi in hrvaškimi podnapisi. To so filmi otrok in mladih, ki so bili nagrajeni na Reviji otroškega filmskega ustvarjanja ali na Filmski reviji mladine in Four River Film Festival. Poleg metodičnih gradiv in letom primernih filmov so na istem mestu dostopni tudi kvizi za učence in uvodno video gradivo. Filmi so razdeljeni na tiste za osnovno in tiste za srednjo šolo, digitalna Filmska naSTAVa pa se neprestano dopolnjuje z novimi filmi.
///
Ana Đordić dela kot profesorica hrvaškega jezika in filmske umetnosti na XIII. gimnaziji. Je soustanoviteljica in sovoditeljica Filmske naSTAVe, predavateljica kolegija Analiza in interpretacija filma pri pouku na Šoli medijske kulture dr. Ante Peterlić in članica izbirne komisije Filmske revije mladine in Four River Film Festival. Je zunanja sodelavka Hrvaške filmske zveze pri izobraževalnih in revijskih programih in Hrvaškega avdiovizualnega centra pri Projektu filmske pismenosti. Trenutno čaka na zagovor svojega doktorskega dela Vzpostavljanje modela filmske vzgoje v srednji šoli na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu.
///
Predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku.
Brezplačen vstop.

12.00 – 13.00
Pedagogika filma in s filmom
Núria Aidelman

Barcelonska kulturna zveza A Bao A Qu razvija filmsko-vzgojne projekte od leta 2005, ko smo lansirali program Cinema en curs, ki ima zdaj mednarodno razsežnost. Od takrat je prišlo do relevantnih družbenih sprememb, tudi v smislu kurikularnega pristopa v šolah. V zadnjih letih, predvsem od leta 2014, je v razpisu podprograma Ustvarjalne Evrope MEDIA postala jasna potreba po filmski vzgoji. Toda »kaj« in »kako« pogosto ostajata nejasna. Z ozirom na to bomo orisali strategije in glavne dosežke preteklih let ter predstavili nekaj konkretnih predlogov in metodologij. Prav tako bomo podali refleksijo o pedagoških in umetniških metodah, ki jih uporabljamo v svojem delu prenosa filma. Poudarili bomo elemente, zaradi katerih je film privilegiran zaveznik za učne procese in razvoj senzibilnih ljudi, ki so zavezani svojemu okolju in zmožni cenjenja raznolikih filmskih manifestacij ter se zanimajo za kulturo.
///
Núria Aidelman je sodirektorica neprofitne kulturne organizacije A Bao A Qu, ki se posveča snovanju in razvoju programov in dejavnosti, ki umetniško ustvarjalnost povezujejo s šolami. Filmsko-vzgojni program za osnovne in srednje šole Cinema en curs se je začel leta 2005 in je zdaj razvit v Kataloniji, Galiciji, Madridu, Baskiji, Nemčiji in Čilu; med drugimi vidnimi projekti pa so Creadors en residència als instituts de Barcelona, Fotografia en curs in evropska projekta Film v gibanju, ki ga A Bao A Qu vodi od leta 2014, in CinEd. Núria Aidelman je tudi predavateljica avdiovizualne komunikacije na Univerzi Pompeu Fabra in članica skupine CINEMA.
///
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Brezplačen vstop.

14.30 – 15.30
Poučevanje estetskih prvin filmske ustvarjalnosti
Andrej Šprah

Obstaja vrsto različnih načinov s katerimi filmi ustvarjajo svoj pomen in občinstvu posredujejo poanto. Morda naboj dragocene ali pa vsaj filmu najbolj lastne so tiste pomenske silnice, ki se sproščajo skozi pozorno kreativno posvečanje prvinam filmske estetike. Te pa so neodvisne od posamezne filmske panoge, saj zajemajo vrsto univerzalnih določil. Predavanje bo skozi analizo izbranih primerov pokazalo, kako lahko obravnavanje ključnih vidikov filmske estetike predstavlja dobrodošlo metodološko izhodišče za popolnejše razumevanje kompleksnega fenomena filmske ustvarjalnosti tako v igranem kakor dokumentarnem filmu. Hkrati pa si bo prizadevalo spodbuditi pedagoške delavcu k podrobnejšemu posvečanju tistim dejavnikom filmske izraznosti, ki izvirajo iz predpostavke estetske avtonomnosti umetnosti gibljivih podob.
///
Andrej Šprah je vodja raziskovalno-založniškega oddelka Slovenske kinoteke in docent za področje zgodovina in teorija filma in televizije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. V Slovenski kinoteki vodi andragoško-pedagoške programe. Njegove pomembnejše objave obsegajo knjige: Dokumentarni film in oblast (1998), Osvobajanje pogleda (2004), Prizorišče odpora (2010), Vračanje realnosti (2011), Neuklonljivost vizije (2013).
///
Predavanje bo potekalo v slovenskem jeziku.
Brezplačen vstop.

15.45 – 17.30
Panelna razprava vseh udeleženk in udeležencev
Filmska kultura v šolski praksi: izhodišča in metode poučevanja filma