muzejski oddelek

MUZEJSKI ODDELEK


Muzejski oddelek Slovenske kinoteke zbira, ohranja, dokumentira, preučuje, interpretira in razstavlja filmsko dediščino, ki je pomembna za zgodovino filma in kinematografije na Slovenskem. S pomočjo svojih zbirk izobražuje in razvija zavest o pomembnosti filma in filmske kulture ter skrbi za poglobljeno razumevanju zgodovine filma na Slovenskem.

Muzejski oddelek ima svoje korenine v Filmskem muzeju, ki ga je leta 1973 ustanovilo Društvo slovenskih filmskih delavcev kot stalno kulturno akcijo. Leta 1979 se je Filmski muzej priključil Slovenskemu gledališkemu muzeju, ki se je preimenoval v Slovenski gledališki in filmski muzej. S pričetkom delovanja Slovenske kinoteke (1994) in njeno ustanovitvijo (1996) je Filmski muzej z vsemi zbirkami postal integralni del nove ustanove.

Zbirke

Filmska dediščina, ki jo hrani muzejski oddelek Kinoteke, je razdeljena v posamezne zbirke:

- zbirka filmske tehnike in predfilmskih izumov od leta 1890 dalje vsebuje tehniške muzelije iz filmske predzgodovine (laterna magica, taumatrop, zoetrop, tahiskop); filmsko tehniko, konstruirano in izdelano v Sloveniji (projektorji Iskra ...), filmsko tehniko, ki so jo uporabljali slovenski filmski ustvarjalci (kamera in projektorji Božidarja Jakca, kamera turistovskega društva Skala …), in tehnično opremo slovenskih kinematografov.

- zbirka filmskih plakatov hrani plakate za vse slovenske filme, originalne plakate za tuje filme, plakate slovenskega distribucijskega podjetja Vesna film in distributerjev iz nekdanje Jugoslavije.

- zbirka programskih letakov in propagandnega gradiva od leta 1906 dalje vsebuje promocijske tiskovine za slovenske in tuje filme.

- zbirka filmskih razglednic od leta 1900 dalje hrani raznovrstne filmske razglednice. Potrebno je izpostaviti zaključeno zbirko steklarja Sivca iz Tolmina z okoli 1500 razglednicami in zbirko originalnih razglednic in fotografij s podobo prve slovenske filmske zvezde Ite Rine, ki so jih posneli slovenski, nemški in francoski fotografi.

- zbirka scenografskih in kostumografskih skic slovenskih filmskih ustvarjalcev se mdr. ponaša s popolno zapuščino scenografa Nika Matula in vsebuje posamezne skice drugih slovenskih filmskih scenografov ter dela iz zapuščine kostumografinj Mije Jarc, Milene Kumar, Alenke Bartl in Irene Felicijan.

- zbirka umetniških del slovenskih in tujih filmskih ustvarjalcev obsega kipe, fotografije, fotografske negative, razglednice, grafike, risbe, skice, med katerimi so gotovo največji zaklad kipi iz žgane gline, ki jih je leta 1915 v Ljutomeru ustvaril nemški filmski režiser Fritz Lang, risbe iz Holywooda Božidarja Jakca, ki so nastale med leti 1929 in 1931, ter fotografski negativi slovenskega filmskega pionirja Karola Grossmanna.

- zbirka rokopisov vsebuje scenarije, snemalne knjige, dialog liste za slovenske in tuje filme, dopolnjujejo jo glasbene partiture za slovenske filme, dokumenti, pisma in pogodbe.

- zbirka likovnih predlog za slovenske risane filme je mlada zbirka, katere jedro predstavljajo risbe Zvonka Čoha in Milana Eriča, pridobljene leta 2005.

- zbirka redkih filmskih knjig in priročnikov od leta 1903 dalje je nastala iz podarjenih primerkov iz knjižnice Boštjana Hladnika, Triglav filma in knjižnic drugih donatorjev.

Fototeka (fotografije iz slovenskih in tujih filmov, portreti in delovni posnetki slovenskih in tujih filmskih ustvarjalcev) je najbolj bogata zbirka, ki jo sestavljajo fotografski arhiv distribucijskega podjetja Vesna film, fotografije slovenskih filmskih producentov, režiserjev in drugih filmskih ustvarjalcev, bogata fototeka filmske redakcije slovenske televizije, ter zasebne zbirke slovenskih filmskih kritikov in publicistov.

Razstave

Kinoteka trenutno nima svojih razstavnih prostorov, zato večje razstave gostujejo v drugih razstaviščih, galerijah, inštitucijah in priložnostnih razstavnih prostorih. Občasne razstave, ki so postavljene v vitrinahv dvorani Silvana Furlana na Miklošičevi 28, so neposredno povezane s filmskim programom, so postavljene v vitrinah v dvorani Silvana Furlana na Miklošičevi 28, v sklopu pedagoško-andragoškega programa pa redno izvajamo tudi ogled začasnih postavitev predmetov iz zbirk ter vodene oglede muzejskih depojev.

Zgodovina pomembnejših razstav
Karol Grossmann: Fotografije – Fritz Lang: Skulpture (Ljubljana, 1985; Trst, Ljutomer, Zagreb, Beogradu, 1986; Salzburg, 1992. Razstava Grossmannovih fotografij je gostovala še v Berlinu, Parizu, v Bitoli, Novem Sadu in v Pordenonu, skulpture Fritza Langa pa so bile razstavljene tudi v Madridu, Berlinu, A Coruña in Murski Soboti.); Slovenski nemi film (Ljubljana, 1988); Filmski svet Boštjana Hladnika (Ljubljana, 1990); Plakati slovenskih celovečernih filmov (Ljubljana, 1990); Kinematograf v Gorici (Italija, 1995); Kinematograf v Ljubljani (SGFM, Ljubljana, 1995); Poljski filmski plakat (Ljubljana, 1995); Filmska tehnika (SGFM, Ljubljana, 1997); Zgodovina filma na Slovenskem od arheološkega obdobja do prihoda zvoka, (Ljubljana, 1997); Ita Rina. Ob devetdesetletnici rojstva prve slovenske filmske zvezde (Moderna galerija, Ljubljana, 1997); Ita Rina. Stalna razstava v Škrateljnovi hiši (Divača, 1998); Fritz Lang – Skulpture in Film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let, (Benetke, 2000), Karol Grossmann (stavba Državnega zbora in muzej v Ljutomeru – stalna razstava, 2005); Silvan Furlan (Brje, 2005); Polde Bibič – priložnostna razstava ob spominski seji (Ljubljana, 2012); Bojan Adamič, razstava ob 100. obletnici rojstva (Ljubljana, 2012); Ivan Marinček, razstava ob 90-letnici rojstva (Ljubljana, 2012); Pridite v kino!, slovenski filmski plakat (Zagreb, 2013); Niko Matul – filmska scenografija (Galerija Jakopič, Ljubljana, 2013); Žaro Tušar (Ljubljana, 2013); Pol stoletja Kinoteke (Ljubljana, 2013); Peter Kocjančič: Slovenski filmski plakat (1925–1928) (Ljubljana, 2013); František Čap: 100 let (Ljubljana, Portorož, Izola, 2013-2014); Kinosloga. Retrosex (Ljubljana, 2014); Piran v filmu (Piran, 2014); Pridite v kino! – filmski plakat (Ljubljana, 2014); François Truffaut (Ljubljana, 2015); Iz zbirke: Filmski plakati iz časa 2. svetovne vojne (Ljubljana, 2015); Podoba mesta, podoba filma, podoba v srcu (Ljubljana, 2015); Stoletje plakata, slovenski filmski plakat (Ljubljana, 2015); Železni križec – iz zapuščine Petra Zobca (Ljubljana, 2015); Technicolor na papirju (Ljubljana, 2015); Bilo je nekoč v Preboldu – odprašeni filmski plakati (Ljubljana, 2015); Ljubo Struna – v službi filma (Ljubljana, 2016); Črkoteka (Ljubljana, 2016); Iz zbirke: ženska na plakatu (Ljubljana, 2016); Kino na Slovenskem, Kino (o)živi, Prebold (Prebold, Ljubljana, 2016); 20 let Slovenske kinoteke (Ljubljana, 2016); Nacionalni muzeji Slovenije (Ljubljana, 2016); Fotografije iz filmov Jima Jarmuscha (Ljubljana, 2016).

Razstave prejemnikov Badjurove nagrade za življensko delo na Festivalu slovenskega filma (v Portorožu, Celju in Cankarjevem domu - Boštjan Hladnik, 1999; Jane Kavčič, 2000; Matjaž Klopčič, 2001; Jože Gale, 2002; Rudi Vaupotič, 2003; Vojko Duletič, 2004; Jože Pogačnik, 2005; Peter Zobec, 2006; Mirjana Borčić, 2007, Alenka Bartl, 2012, Karpo Godina, 2013, Dunja Klemenc, 2015 in Dušan Milavec (2016).

Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači

Muzej slovenskih filmskih igralcev (MSFI) domuje v prenovljeni Škrateljnovi domačiji, enkratnem primeru kraške arhitekture. Ponuja edinstveno doživetje slovenske filmske dediščine, s poudarkom na igralski umetnosti. Na ogled sta dve stalni razstavi – stalna razstava posvečena igralki Iti Rini, rojeni kot Ida Kravanja v Divači, ter osrednja stalna razstava posvečena slovenskim filmskim igralcem, ki obiskovalcem odstira skrivnosti filmske igre in jih seznanja z domačimi igralci in igralkami, ki so se zapisali v zgodovino slovenskega filma.

V poletnih mesecih muzej ponuja ogled filmov v letnem kinu, preko celega leta pa so v večnamenski dvorani organizirane ustvarjalne delavnice za otroke in mladino, predavanja, gostovanja in projekcije filmov.

Poklon: vsako leto v petek, ki je najbližji 7. juliju, rojstnemu dnevu Ite Rine, Kinoteka v MSFI pripravi prireditev, ki obsega filmske projekcije in izdajo monografske publikacije, posvečene enemu od pomembnejših slovenskih filmskih igralcev. Do sedaj smo se poklonili Iti Rini, Metki Bučar, Duši Počkaj, Štefki Drolc, Bertu Sotlarju, Mihi Balohu, Poldetu Bibiču, Lojzetu Rozmanu, Majdi Potokar, Špeli Rozin in Stanetu Severju, Ivanki Mežan, Lojzetu Potokarju in Mileni Zupančič.

Obiščite spletno stran muzeja: MSFI v Divači

Kolektiv Slovenske kinoteke je leta 2012 prejel Valvasorjevo nagrado za postavitev stalne razstave v Muzeju slovenskih filmskih igralcev
v Divači, dolgoletna kustosinja Kinoteke, Lilijana Nedič pa Valvasorjevo nagrado za življensko delo. Metka Dariš, ki je od leta 2012 vodja muzejskega oddelka, je leta 2014 prejela Valvasorjevo nagrado za projekt Niko Matul: filmska scenografija – retrospektiva filmov in razstava.

Poziv – zbiramo filmske spomine!

Filmska tehnika, tiskovine (vstopnice, letaki, plakati, filmske revije), spominki, fotografije, filmske igračke, dokumenti, pogodbe, filmski izrezki ... zbiramo vse, kar je pomembnega za zgodovino filma, tudi zgodbe in pričevanja, zato vas prosimo, da nas pokličete in predstavite svoj košček filmske zgodovine.

Kontakti

Metelkova ulica 2a, 1000 Ljubljana
tel.: 01 43 42 505
fax.: 01 43 42 516

Metka Dariš, muzejska svetnica | vodja muzejskega oddelka
tel.: 01 43 42 505
metka.daris@kinoteka.si

Špela Čižman, višja kustosinja
tel.: 01 43 42 506
spela.cizman@kinoteka.si

Martin Podrzavnik, samostojni muzejski tehnik
tel.: 01 43 42 514
martin.podrzavnik@kinoteka.si

Uradne ure
torek, sreda in četrtek: 10.00–14.00