zbirka slovenski film

Že samo ime zbirke je dovolj zgovorno: obdeluje in popisuje vse, kar je tako ali drugače povezano s slovenskim filmom oziroma zgodovino filma na Slovenskem.

S tem področjem se spopadajo priznani domači in tuji avtorji. Spoznanja so predstavljena v obliki monografij o posameznih režiserjih, igralcih ali obdobjih v zgodovini slovenskega filma; študij o razvoju nekaterih filmskih zvrsti znotraj slovenske kinematografije ter vlogi in pomenu televizije; »zgodovinskih kronik«, ki pripovedujejo o razširjanju in recepciji filma med Slovenci; foto-albumov, ki svojo temo predstavijo z bogatim slikovnim gradivom; in naposled filmografij, ki natančno popisujejo vse, kar je bilo v Sloveniji posnetega na celuloidni filmski trak.

Izdaje so na voljo v knjigarni v foajeju Kinoteke. Člani kluba Kinopolis imajo pri nakupu vseh kinotečnih publikacij 30% popust.


Lilijana Nedič, Blažena Urgošíková, Aleksandar Saša Erdeljanović, Ita Rina
Ita Rina: Prva slovenska filmska zvezda | Ita Rina: The First Slovenian Film Star
uredili: Alenka Korpes, Lilijana Nedič
filmografija: Lilijana Nedič, Špela Čižman, Alenka Korpes
prevodi: Denis Debevec (v angleščino); Nives Vidrih, Alenka Korpes, Mojca Hudolin (v slovenščino)
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2007
21x18 cm, 180 strani, čb fotografije, filmografija, dvojezična izdaja (slovenščina, angleščina), broširano-šivano
ISBN 978-961-6417-57-0
redna cena 15,00 € / cena s popustom: 10,50
Slovenska kinematografija je v marsičem izjemna: še preden smo imeli svoj igrani film, smo konec dvajsetih let 20. stoletja dobili svojo prvo filmsko zvezdo, Ido Kravanjo – Ito Rino. Leta 2007 mineva sto let od igralkinega rojstva. Dvojezična monografija poskuša igralko in njeno delo celoviteje predstaviti domačemu in mednarodnemu krogu poznavalcev ter ljubiteljev filma.
Lilijana Nedič, kustosinja Slovenske kinoteke, oriše filmsko pot Ite Rine, ob kateri naniza vrsto biografskih podatkov in zanimivosti iz igralkinega poklicnega in zasebnega življenja. Blažena Urgošíková, filmska zgodovinarka in restavratorka v Narodnem filmskem arhivu v Pragi, predstavi in ovrednoti češki opus Ite Rine, zlasti njen prispevek k umetniški podobi filmov Erotikon in Obešenjakova Tončka, ki sodita med najvidnejša dela češkega filma tistega obdobja. Aleksandar Saša Erdeljanović, vodja arhiva Jugoslovanske kinoteke v Beogradu, v svojem prispevku oriše nadaljevanje ustvarjanja Ite Rine na tleh predvojne Jugoslavije. Usodo in konec ustvarjalne poti Ite Rine v povojni Jugoslaviji osvetli igralkino pismo maršalu Titu, v katerem je leta 1951 spregovorila o svoji zapostavljenosti v novem jugoslovanskem filmu. Igralkin opus nazadnje podatkovno povzame še obsežna filmografija.


Alenka Korpes, Lilijana Nedič, Denis Valič, Zdenko Vrdlovec
Filmografija slovenskih celovečernih filmov: 1994-2003 | Filmography of Slovenian Feature Films: 1994-2003
uredila: Alenka Korpes, Zdenko Vrdlovec
prevod: Denis Debevec
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2005
21x18 cm, 372 strani, čb fotografije, filmografija, bibliografija, predstavitve režiserjev, kazala (imena, produkcijske družbe, naslovi filmov),
dvojezična izdaja (slovenščina, angleščina), broširano-šivano
ISBN 961-6417-52-5
redna cena 15,00 € / cena s popustom: 10,50 
Za slovenski film je po krizi v letih po osamosvojitvi spet zavel svež veter v drugi polovici 90-ih. Protagonisti tega obdobja so bili zlasti mladi režiserji, ki so oživili zanima­nje za domačo filmsko produkcijo in nizali uspehe na mednarodnih filmskih festi­valih. Knjiga je nadaljevanje izda­je iz leta 1994, ki je zaobjela prvih šest desetletij slovenske celovečerne produkcije. Osrednji del zavzema filmo­grafija, ki zajema 41 celovečernih kinematografskih filmov (predstavljenih s špico in vsebino), ki so v letih od 1994 do 2003 nastali v slovenski produkciji (ali koprodukciji z večinskim slovenskim deležem). Sledijo kratke predstavitve režiserjev in njihovega dosedanjega dela. Spremna študija »Slovenski outsider na ekspresu« je kritiška analiza posameznih filmov, ki razkriva glavne značilnosti tega plodnega obdobja slo­venskega filma. Knjigo dopolni podatkovno zgoščeni »Oris filmske produkcije na Slovenskem«. Na koncu se nahajajo obsežna bibliografija in kazala.
V celoti dvojezična izdaja velja za kompleksno referenčno delo za pro­učevanje slovenske filmske ustvarjalnosti, tako doma kot v mednarodnih okvirih, je dra­go­cen vir podatkov in zanimivo branje za najširši krog ljubiteljev slovenskega filma.


Andrej Šprah
Osvobajanje pogleda: eseji o sodobnem slovenskem filmu
vsebine filmov: Denis Valič
prevod povzetka: Andrej Hiti Ožinger
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2004
21x18 cm, 143 strani, čb fotografije, vsebine filmov, biografija, bibliografija, povzetek v angleščini, broširano
ISBN 961-6417-49-5
redna cena 7,00 € / cena s popustom: 4,90 

Slovenski film je v 90-ih letih in na prelomu tisočletja doživel preporod. Vabili so ga na mednarodne festivale vseh kategorij, kjer je prejemal najprestižnejše nagrade, posameznim delom pa je uspel preboj v zahtevne evropske distribucijske kroge. Kaj se je torej zgodilo s slovenskim filmom, da mu je uspel ta veliki preobrat, komu ali čemu se ima zanj zahvaliti – spremenjenim okoliščinam ali samim ustvarjalcem, ki neomajno zaupajo v lastno kreativno vizijo? Pod drobnogledom je sedem filmskih del (Ko zaprem oči, Ekspres, ekspres, V leru, Kruh in mleko, Ljubljana, Slepa pega in Peterka: leto odločitve). Avtor prek poglobljene analize »avtorskih poetik« njihovih ustvarjalcev poskuša odkriti gibalo sprememb in značilnosti »novega«.


Zdenko Vrdlovec, Lilijana Nedič et al.
Boštjan Hladnik
dodatna besedila: Silvan Furlan, Damjan Kozole, Peter Zobec
filmografija: Lilijana Nedič
prevod povzetka: Denis Debevec
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2001
29x23 cm, 137 strani, čb in barvne fotografije, filmografija, povzetek v angleščini, broširano
ISBN 961-6417-01-0
redna cena 15,00 €/ cena s popustom: 10,50 €
Avtorja sta s pričujočim delom v slovensko filmsko publicistiko vnesla obliko, ki zaradi svoje obsežnosti in razkošnosti ni prav pogosta – monografski album. Lotila sta se namreč temeljite ter poglobljene obdelave osebnosti in dela enega najzanimivejših slovenskih režiserjev, modernista, pop-artista, »erotomana« Boštjana Hladnika, ter jo opremila z bogatim in raznovrstnim slikovnim gradivom, ki seže od fotografij do reprodukcij dokumentov, scenarijev in drobnega filmskega materiala ter tako slikovno dokumentira življenjsko in ustvarjalno pot Boštjana Hladnika. Nastala je impresivna monografska študija tega kontroverznega slovenskega režiserja.

Matjaž Klopčič
Filmi, ki jih imam rad
Slovenska kinoteka, Ljubljana 1998
21x18 cm, 240 strani, čb fotografije, broširano
ISBN 961-90339-8-1
redna cena 9,00 € / cena s popustom: 6,30 
Matjaž Klopčič je eden največjih slovenskih režiserjev. Njegova filmska dela so sooblikovala sodobno slovensko kulturno zgodovino. Manj znano pa je, da je Matjaž Klopčič tudi izjemen poznavalec zgodovine filma in filmske estetike, ki se ju je učil v samem svetišču filmske umetnosti, Francoski kinoteki, in sicer v družbi največjih, kot sta bila na primer Henri Langlois in Lotte Eisner. Svoje znanje je bil vedno pripravljen nesebično deliti z drugimi. Tako je pred leti – oborožen z znanjem in pedagoškimi izkušnjami profesorja na ljubljanski AGRFT – začel s pisanjem sočnih in strastnih študij o nekaterih klasičnih delih iz zgodovine filma (Pravilo igre Jeana Renoirja, Rim, odprto mesto Roberta Rossellinija, Divje jagode Ingmarja Bergmana itn.), ki smo jih zbrali v pričujoči knjigi ter jih začinili z njegovimi osebnimi spomini na dogodke in posameznike iz zgodovine slovenskega filma. Obvezno branje za vsakega pravega cinefila.


Silvan Furlan, Marcel Štefančič, jr., ur.
Slovenske filmske zvezde
besedila: Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Lilijana Nedič, Stojan Pelko, Majda Širca, Marcel Štefančič, jr.
SGFM, Ljubljana 1993
30x21 cm, 77 strani, čb portretne fotografije, broširano
ISBN 961-6417-27-4
redna cena 9,00 € / cena s popustom: 6,30 

Ste vedeli, da je bila v kontekstu svetovnega filma slovenska kinematografija v nečem tudi prva? Da predstavlja edinstven primer, ob katerem bi Hollywoodu lahko zastal dih? Če niste, je to zadosten razlog, da vzamete v roke pričujoče delo, ki suvereno trdi – in to tudi dokaže –, da smo Slovenci imeli svoje filmske zvezde, še preden smo imeli svoj film! »Slovenski film je naredil tisto, o čemer je Hollywood le fantaziral: zvezdniški sistem brez filma.« Ta enkratni fotoalbum nam slovenske filmske zvezde – od Ite Rine, Metke Gabrijelčič, Duše Počkaj, Olge Kacjan do Milene Zupančič ter od Staneta Severja, Frana Milčinskega, Poldeta Bibiča do Radka Poliča – predstavi prek portretov izpod peres največjih slovenskih filmskih poznavalcev.


Melita Zajc, ur.
Gledanje na daljavo: recepcija televizije na Slovenskem
besedila: Ana Barbič, Bojan Baskar, Neda Brglez, Rado Cilenšek, Jelica Ćeranić-Zupanc, Vlado Golob, Boris Grabnar, Andrej Inkret,
Bojan Kavčič, Viktor Konjar, Bogdan Lešnik, Neža Maurer, Rastko Močnik, Žarko Petan, Lado Pohar, Denis Poniž, Janez Povše, Vasja
Predan, Marjan Rožanc, Dimitrij Rupel, Sašo Schrott, Lojze Smasek, Jože Snoj, Slavko Splichal, Branko Šibal, Majda Širca, Darko Štrajn, Rajko Šuštaršič, Ksenija H. Vidmar, Jože Vogrinc, Melita Zajc, Ciril Zlobec, Dušan Željeznov
SGFM, Ljubljana 1992
24x17 cm, 228 strani, čb fotografije, kazalo (TV oddaje in programi), povzetek v angleščini, broširano
ISBN 961-6417-24-X
redna cena 7,00 € / cena s popustom: 4,90 

Ste si v vseh letih, dnevih in urah, ki ste jih preživeli pred domačim televizijskim sprejemnikom, kdaj sploh poskusili razložiti fenomen televizije, se vprašati, kako televizija vpliva na vas in vaše življenje, ali kako samo življenje vpliva na televizijo in njen razvoj? Pričujoči zbornik skuša na svojstven način odgovoriti prav na ta vprašanja ter hkrati opisati tisto, kar so v določenih obdobjih na Slovenskem razumeli kot televizijo: od samih začetkov, ko se je imenovala »gledanje na daljavo«, prek 60-ih, ko so bila zastavljena vsa temeljna vprašanja v zvezi s televizijo, do 90-ih, ko nove tehnologije narekujejo vnovičen premislek temeljnih konceptov. Knjigo bo z veseljem vzel v roke vsakdo, ki televizije ne doživlja le kot popoln »izklop«.


Janko Traven
Pregled razvoja kinematografije pri Slovencih (do 1918)
besedila: Silvan Furlan, Lilijana Nedič, Stanko Šimenc, Janko Traven
prevod povzetka: Igor Žužek
SGFM, Ljubljana 1992
24x16 cm, 220 strani, čb fotografije in reprodukcije oglasov, kazalo (imena, izvirni in slovenski naslovi filmov, kinematografi, pojmi),
povzetek v angleščini, broširano
ISBN 961-6417-23-1
redna cena 6,00 € / cena s popustom: 4,20 

Smo Slovenci prve filmske predstave gledali hkrati z ostalo Evropo ali smo bili tega »čudeža tehnike« deležni šele pozneje? So bili Mariborčani ali Ljubljančani tisti, ki so se prvi navduševali nad »živečimi fotografijami«? V katerem slovenskem mestu je bil nastanjen prvi stalni kinematograf? Na takšna in podobna vprašanja odgovarja Travnovo izvrstno, navdušujoče natančno delo, polno dragocenih informacij, nedvomno temeljna historiografska študija o prihodu kinematografa v naše kraje. Pravzaprav gre za ponatis pred več kot petdesetimi leti nastalih zapisov, za pričujočo izdajo opremljenih s številnimi opombami in bogatim slikovnim gradivom, ki nam pričara vzdušje prvih filmskih predstav:
»Elektro- bioskopsko gledališče za žive senzacijske predstave v največji popolnosti. Kažejo se same novosti. Med njimi najsenzacionalnejše vseh živih predstav!«


Zdenko Vrdlovec
Ples v dežju: analiza filma Boštjana Hladnika
filmografija in bibliografija: Lilijana Nedič
prevod povzetka: Igor Žužek
SGFM, Ljubljana 1988
25x17 cm, 150 strani, čb fotografije, filmografija, bibliografija, povzetek v angleščini, trda vezava
ISBN 961-6417-21-5
redna cena 9,00€ / cena s popustom: 6,30 

S Plesom v dežju se je Boštjan Hladnik v slovenskem kulturnem prostoru v trenutku uveljavil kot enfant terrible slovenskega filma, saj ga je s svojim prvencem popeljal na radikalno nova pota. S Plesom v dežju je slovenskemu filmu namreč omogočil, da je ujel trenutek evropskega modernizma, ki je bil po svojem bistvu določen z »avtorskimi poetikami«. Danes, po več desetletjih, ko je tudi pojem »modernega evropskega filma« že postal del zgodovine, pa lahko prav po zaslugi osupljivo natančne Vrdlovčeve analize omenjenega filma – kar mu je omogočil t. i. découpage, razrez na kadre – zaključimo, da je Hladnik v Plesu v dežju razvil skoraj vse, kar je Gilles Deleuze v svojem delu Podoba–čas opredelil kot značilnosti filmskega modernizma.


V kraljestvu filma: fotozgodovina slovenskega filma, filmografija 1905–1945
besedila: Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Lilijana Nedič, Stojan Pelko, Zdenko Vrdlovec
prevod povzetka: Judita Mia Dintinjana
SGFM, Ljubljana 1988
30x30 cm, 97 strani, čb fotografije, povzetka v angleščini, trda vezava
ISBN 961-6417-25-8
redna cena 15,00 € / cena s popustom: 10,50 

Ko vzamemo v roke takšno ali drugačno zgodovinsko delo, se naša pričakovanja praviloma omejijo na to, da bomo sledili objektivnemu, a suhoparnemu podajanju dejstev. V primeru pričujoče zgodovine, pravzaprav fotozgodovine slovenskega filma, pa je skupini avtorjev že zgolj z izbiro drugačnega, po svoje presenetljivega izhodišča uspelo ponuditi nadvse sočno in izvirno branje. Za izhodiščno točko so si namreč izbrali fotogram, najmanjši delec filma, tistega, ki jih je v filmu še prav posebej navdušil, in tako ustvarili zgodovino drobcev, drobcev »ugodja«. Skratka, povsem subjektivno fotozgodovino, ki pa hkrati podaja tudi nekatera objektivna dejstva: od iz analize izhajajoče ugotovitve, da imamo v obravnavanem obdobju opraviti predvsem z lumierovskim, torej neigranim principom, do natančnega popisa vseh v tem obdobju nastalih del.


Zdenko Vrdlovec, ur.
40 udarcev: slovenska filmska publicistika o slovenskem in jugoslovanskem filmu v obdobju 1949–1988
besedila: Vasja Bibič, Matej Bor, Andrej Drapal, D. Duškovič, Aleš Erjavec, Silvan Furlan, Niko Grafenauer, Andrej Inkret, Bojan Kavčič,
Taras Kermauner, Jože Kloboves, Vladimir Koch, Peter Kolšek, Viktor Konjar, Janko Kos, France Kosmač, Lado Kralj, Vladimir Kralj,
Bogdan Lešnik, Vladimir Memon, Miloš Mikeln, Jure Mikuž, Peter Milovanović Jarh, Stojan Pelko, Dušan Pirjevec, Denis Poniž, Vasko
Pregelj, Jože Pučnik, Marjan Rožanc, Franček Rudolf, Dimitrij Rupel, Goran Schmidt, Brane Šömen, Marcel Štefančič, jr., Darko Štrajn,
Rapa Šuklje, Janko Traven, Toni Tršar, Zdenko Vrdlovec, Miha Zadnikar, Vitomil Zupan
SGFM, Ljubljana 1988
24x16 cm, 401 strani, čb fotografije, broširano
ISBN 961-6417-26-6
redna cena 5,84 € / cena s popustom: 4,10 

Že bežen pogled na to knjigo nas osupne. V njej so namreč zbrana imena več generacij, ki predstavljajo nekdanjo in današnjo intelektualno elito z najrazličnejših področij – od književnosti, prek družbenopolitične sfere, pa vse do filmske misli. To delo pa je posebno tudi zato, ker se zdi, da so avtorji svojo temo, to je slovenski in takratni jugoslovanski film, obdelali do potankosti, skoraj iz vseh možnih vidikov in skoraj v vseh njenih pojavnih oblikah: analizirali so jo »skozi očala« zgodovine, ekonomije, ideologije in seveda filmologije, se spraševali o razmerju filma do literature, erotike, vojn in družbe, izpostavljali filmske probleme igre, scenaristike, montaže in žanra, analizirali tematsko raznolikost filmov, ki sega od »klasične« dvojice erosa in tanatosa vse do »ideoloških« tem svobode, represije in družbene krize, ter, ne nazadnje, svojo refleksijo usmerili tudi k posameznim režiserjem in naslovom. Vsekakor je to delo, ki s svojo širino in raznolikostjo lahko zadovolji najrazličnejše bralce.


Karol Grossmann
besedila: Stanko Šimenc, Silvan Furlan, Jure Mikuž, Lilijana Nedič
prevod povzetka: Breda Zužič
SGFM, Ljubljana 1985 (ponatis 1995)
17x17 cm, 136 strani, čb fotografije in reprodukcije Grossmannovih fotografij, bibliografija, povzetek v angleščini, broširano
ISBN 961-6417-31-2
redna cena 6,00 € / cena s popustom: 4,20 
Ali ste vedeli, da smo Slovenci svoj prvi pravi »filmček« dobili že leta 1905, le deset let po iznajdbi kinematografa bratov Lumiere? Da smo na tem področju prehiteli vse ostale narode nekoč skupne države? In da njegov avtor ni domoval v prestolnici, Ljubljani, kakor bi morda pričakovali, temveč v malem podeželskem Ljutomeru? Dr. Karol Grossmann, odvetnik, kulturni in politični delavec, pisatelj in prevajalec, amaterski fotograf in filmski snemalec, Slovenec, ki je s filmom seznanil takrat mladega avstrijskega častnika Fritza Langa, pozneje pa enega največjih svetovnih režiserjev, je bil širši slovenski javnosti dolgo neznan. Pričujoča knjiga popravlja »zgodovinsko krivico« in nam osebnost tega izjemnega posameznika predstavi v vsej celovitosti in kompleksnosti, hkrati pa nas popelje skozi njegovo duhovno in materialno zapuščino.


Zdenko Vrdlovec, Jože Dolmark et al.
František Čap
dodatna besedila: František Čap, Silvan Furlan, Jože Gale, Matjaž Klopčič, Vladimir Koch, Lilijana Nedič, Branimir Tuma
SGFM, Ljubljana 1981
16x15 cm, 132 strani, čb fotografije, filmografija, bibliografija, broširano
ISBN 961-6417-20-7
redna cena 6,00 € / cena s popustom: 4,20 
Le redki Slovenci še niso slišali za Františka Čapa, tistega Čeha, ki je našemu filmu podaril komedijo, v kinodvorane pa vnesel smeh. Njegovi komediji Vesna in Ne čakaj na maj, ob katerih so rasle generacije, sta danes že del našega kolektivnega spomina. Toda, ali vemo o njem tudi kaj več? Poznamo vsaj njegove ostale slovenske filme, med katerimi so tudi take mojstrovine kot Trenutki odločitve? Kaj pa njegovo življenje in delo pred prihodom v Slovenijo? Pričujoča monografska študija nam predstavi celostno podobo Čapovega življenja in dela, od čeških začetkov, ko je pri 26-ih letih postal najmlajši češki režiser s celovečercem, prek prvih velikih mednarodnih uspehov na filmskih festivalih v Benetkah in Cannesu, njegove odločne zavrnitve ponudb, da bi delal v imenu velikih ideologij (vabili so ga tako fašisti in nacisti kot tudi komunisti), do prihoda v Slovenijo, kjer je doživel novo ustvarjalno pomlad.