zbirka imago

Poslanstvo zbirke Imago, ki se je rodila v teoretsko burnih osemdesetih letih kot plod sodelovanja med Slovenskim gledališkim in filmskim muzejem ter revijo Ekran, bi lahko označili za razširjanje obzorij na področju filmske teorije.

V prvih letih obstoja je zbirka izbirala naslove skoraj izključno med aktualno filmsko-teoretsko produkcijo: ažurno je sledila tako svetovnim trendom kot tudi intenzivnemu dogajanju »na domačem vrtu«, ki je svetovne trende dejavno sooblikovalo. V tistem času je slovenska filmska misel navdušila tudi mednarodno strokovno javnost, kar je z izdajo nekaterih ključnih del omogočila prav zbirka Imago. Danes, ko je teorija na področju filma zaplula v malo bolj umirjene vode, pa se zbirka obrača tudi v zgodovino, k tistim temeljnim delom, ki so zaznamovala razvoj filmske misli oziroma odločilno vplivala nanj.


David Bordwell, Kristin Thompson
Zgodovina filma I
prevod: Zdenko Vrdlovec, Mateja Valentinčič, Saš Jovanovski
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2001
25x20 cm, 309 strani (in 27 strani uvoda), čb in barvne fotografije, broširano-šivano
ISBN 961-6417-00-2 (zv. 1)
redna cena 15,00 € / cena s popustom: 10,50 

Knjiga zajema obdobje od predzgodovine filma, ko so se oblikovali pogoji za nastanek tehnike gibljivih slik, do filmske produkcije med II. svetovno vojno. Avtorja namenjata posebno pozornost iznajdbi filma in njegovi preobrazbi iz sejemske atrakcije v industrijo, mednarodni širitvi filma in vzniku nacionalnih kinematografij, razvoju filmskega stila in svojevrstnemu vrhuncu, ki ga doseže v dvajsetih letih, pojavu avantgardnega in eksperimentalnega filma, postopni vpeljavi zvoka ter nastanku hollywoodskega in ostalih studijskih sistemov, z nastopom svetovnih vojn pa tudi razmerju med filmom in državo. Avtorja nas vseskozi opozarjata na tesno povezanost filmske umetnosti s samo družbenopolitično in ekonomsko stvarnostjo in kljub občasnemu podleganju »ideologiji velikih« odkrivata tudi tiste najmanjše prispevke k zgodovini filmske umetnosti. Knjiga je bogato opremljena z raznovrstnimi preglednicami in drugim slikovnim gradivom (navdušujejo številne ilustracije primerov s fotogrami iz samih filmov) ter je tako celovito in kompleksno, a hkrati pregledno in komunikativno delo.


Stojan Pelko, ur.
Vrzeli filma in arhitekture
besedila: Jean Baudrillard, Philippe Dubois, Peter Eisenman, Fredric Jameson, Abbas Kiarostami, Rem Koolhaas, Jean Nouvel, Denise
Scott Brown, Robert Venturi, Paul Virilio, Wim Wenders
prevod: Borut Cajnko, Denis Debevec, Severina Dravinec, Irena Ostrouška, Stojan Pelko, Marko Studen, Anuša Trunkelj
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2001
21x15 cm, 156 strani, broširano
ISBN 961-90710-9-3
redna cena 7,00 € / cena s popustom: 4,90 


Zbornik, v katerem so združili moči režiserji, arhitekti in teoretiki ter se s tako obogatenim kategorialnim aparatom lotili razmišljanj o stikih, dotikih, presekih, bližini, zgrešenih pogledih ter skupnih sprehodih arhitekture in filma. Urednik Stojan Pelko je vanj uvrstil avtorje, ki predstavljajo raznovrsten, po svoje skoraj osupljiv izbor. Kot pravi, se je povsem zavestno odločil zanj, saj meni, da so se avtorji ujeli (vsaj) v eni točki, in sicer v pripisovanju pomena praznini, pa četudi jo vsak imenuje drugače: nič, tema, luknja, tišina, drobec odsotnosti pomena, vrzel ... Pelkov cilj je bil zasnovati delo, ki bo na svojih straneh razprlo vrzeli, prostor, kjer bi se kot v temi kina spletal proces, ki je po svoji moči mentalnih konstrukcij na las podoben arhitekturnemu snovanju prostora – prostora videnja in prostora védenja.


Serge Daney
Filmski spisi
izbor tekstov in predgovor: Zdenko Vrdlovec
prevod: Elida Hamzić, Anja Kosjek, Irena Ostrouška, Jerneja Žuran
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2001
21x15 cm, 162 strani, čb fotografije, kazala (imena, izvirni in slovenski naslovi filmov), broširano
ISBN 961-90710-8-5
redna cena 8,00 € / cena s popustom: 5,60 


Izbor najbolj reprezentativnih besedil »najpredrznejšega in najbolj navdahnjenega filmskega kritika«, katerega vpliv bi lahko primerjali s tistim, ki sta ga imela Roland Barthes in André Bazin, morda najpomembnejši figuri v razvoju filmske misli. Ko je pisal za revijo Cahiers du cinéma, je v svojih člankih »utelesil« različne usmeritve te revije; lahko bi celo rekli, da je Daneyjev okus narekoval njeno uredniško politiko. Ko je prevzel vlogo kritika dnevnika Libération, se je v prvi vrsti posvetil vprašanju, kaj se zgodi s filmom (in našim življenjem), ko ga osvoji televizija. Prav v razmerju do slednje pa je bil Daney tudi neke vrste avantgardist, prvi veliki filmski kritik, ki je bil zmožen izvesti radikalen preobrat, da bi tako lahko sledil in nepristransko ocenjeval novonastajajoči svet avdiovizualnega – svet videospotov, televizije in multimedijskega spektakla. Priporočljivo branje za vsakega pravega cinefila.


Dominique Villain
Montaža
prevod: Maja Meh
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2000
21x15 cm, 146 strani, čb fotografije, kazalo (slovenski naslovi filmov), broširano
ISBN 961-90710-3-4
redna cena 7,00 € / cena s popustom: 4,90 


Čeprav se nam danes zdi skoraj nepredstavljivo, da film ne bi šel skozi fazo montaže, pa ni bilo vedno tako. Sto let filma namreč še ne pomeni tudi sto let montaže! Ali torej vemo, kdaj in kako se je montaža pravzaprav začela – po naključju ali iz nuje? In montažerji – so kdaj igrali še kakšno drugo vlogo poleg te, da so bili »profesionalci v svojem poklicu«, zaskrbljeni nad lastno močjo? Ali tudi oni na montažni mizi improvizirajo, izumljajo? In zakaj med cineasti najdemo tako take, ki montažo obožujejo, kakor tudi take, ki jo sovražijo? Kako to, da pri enem najbolj natančnih opravil v procesu izdelave filma prihaja do tako silovitih čustev? Dominique Villain nam iz različnih zornih kotov razkriva, kaj se dogaja v poltemi montažne sobe, ter z zgodovinskim pregledom razvoja montaže skuša odgovoriti na vprašanje, kaj je dobra montaža.


Michel Chion
Glasba v filmu
prevod: Irena Ostrouška, Anuša Trunkelj
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2000
21x15 cm, 349 strani, kazala (imena, izvirni in slovenski naslovi filmov), bibliografija, kronologija, broširano
ISBN 961-90710-2-6
redna cena 12,00 € / cena s popustom: 8,40 

Če že ne moremo reči, da brez Michela Chiona tudi zvočne pokrajine filma ne bi bilo, pa je vsekakor res, da bi bila ta brez njega veliko bolj pusta. V vsej njeni razsežnosti jo je namreč odkril in utemeljil prav on. Po temeljiti obdelavi glasu, zvoka in besede se je tokrat lotil fenomena filmske glasbe. Kdaj se je filmska glasba prvič pojavila, kakšna je bila njena vloga skozi zgodovino filma in kdo so njeni najpomembnejši akterji? V kaj se v filmu zlivajo glasbene note? Na kakšen način učinkujejo melodije, zvoki in ritmi? In ne nazadnje, kakšne vrste iluzijo v filmu že celo stoletje predstavlja glasba? Delo, ki je zasnovano kot esej, temo glasbe v filmu celovito predstavi, pri tem pa izhaja iz številnih znanih primerov uporabe glasbe v filmu, ki jih zlahka prikliče v spomin skoraj vsak ljubitelj filma.


Zdenko Vrdlovec, ur.
Filmske figure: sodobna francoska teorija in analiza filma
besedila: Jacques Aumont, Michel Chion, Jean-Louis Leutrat, Suzanne Liandrat-Guigues, Stojan Pelko, Marc Vernet, Zdenko Vrdlovec,
Slavoj Žižek
prevod: Borut Cajnko, Tanja Lesničar-Pučko, Stojan Pelko
SGFM, Ljubljana 1991
24x16 cm, 100 strani, čb fotografije, povzetki v angleščini, broširano
ISBN 961-6417-22-3
redna cena 7,00 € / cena s popustom: 4,90 

V desetletjih po vojni je bila Francija nedvomno osrednje prizorišče refleksij o filmu, pravo torišče, »delavnica« filmskih teorij. Prav tu so se porodile različne smeri in začele svoj »osvajalni« pohod po ostalih filmsko ozaveščenih deželah. Tako so se v petdesetih in šestdesetih letih pojavili t. i. »esteti«, ki so zagovarjali ontološke teorije; desetletje pozneje je nasprotovanje prevladujočim estetom združilo znanstveno-analitične teoretike, ki so ovrgli vsakršno ontologijo ter v ospredje postavljali metodološki pristop; osemdeseta pa so naplavila interpretativno navdahnjene mislece, ki so svoje teze gradili v kontekstu hermenevtičnih teorij. Pričujoči zbornik predavanj Jesenske filmske šole iz leta 1990 prinaša izbrana poglavja tega veličastnega teoretskega vrenja, pri tem pa glavno vlogo namenja predstavnikom hermenevtičnih teorij in odmevom nanje v slovenski teoretski filmski misli.


Darko Štrajn
Melodrama
prevod povzetka: Irene Hoffman
Revija Ekran, Ljubljana 1989
20x12 cm, 97 strani, čb fotografije, bibliografija, povzetek v angleščini, broširano
ISBN 961-6417-17-7
redna cena 5,84 € / cena s popustom: 4,10 


Izvrstna, nadvse komunikativna študija enega temeljnih žanrov ameriškega filma: melodrame, žanra sreče in obupa. Spisal jo je véliki slovenski poznavalec melodrame, filozof in sociolog Darko Štrajn. Na domiseln način nam prek teorije in pregleda zgodovinskega razvoja melodrame predstavi čas, ko je bil kino ustanova, v kateri je bil jok legaliziran, čas, ko so največje množice v dvorane privabljali filmi, ki so jih posmehljivo imenovali jerkers, izvabljalci solz. Svoje delo avtor zaključi s pregledom vpliva, ki ga je imel žanr melodrame na evropski avtorski film; pri tem izpostavi figuro Rainerja Wernerja Fassbinderja kot tistega avtorja, ki je melodramo v svojih delih na svojevrsten način ponovno oživil.


Zdenko Vrdlovec, ur.
Filmska komedija
besedila: Antonin Artaud, Vasja Bibič, Michel Chion, Jean-Louis Comolli, Giorgio Cremonini, Silvan Furlan, Marko Golja, Bojan Kavčič, Bogdan Lešnik, Patricia Mellencamp, Jure Mikuž, Stojan Pelko, Jean-Paul Simon, Majda Širca, Marcel Štefančič, jr., Darko Štrajn, Hrvoje Turković, Jože Vogrinc, Zdenko Vrdlovec, Miha Zadnikar, Alenka Zupančič, Slavoj Žižek
prevod: Borut Cajnko, Tanja Lesničar-Pučko, Stojan Pelko, Jožica Pirc, Zdenko Vrdlovec
Revija Ekran, Ljubljana 1989
24x16 cm, 215 strani, čb fotografije, broširano
ISBN 961-6417-19-3
redna cena 7,00 € / cena s popustom: 4,90 


Ta zbornik Jesenske filmske šole nam ponuja obsežno in celovito obravnavo enega najstarejših in najbolj priljubljenih žanrov: filmske komedije. V njem je zajeto impresivno število besedil domačih in tujih avtorjev, razdeljenih na dva vsebinska sklopa. V prvem nam avtorji predstavijo tiste komike, komične like oziroma filme, ki so tako ali drugače zaznamovali razvoj žanra, od samih začetkov v obdobju nemega filma pa vse do sodobnosti; v drugem, obsežnejšem delu, pa avtorji – predvsem domači – temeljito in iz različnih perspektiv ter teoretskih izhodišč obdelajo kategorijo komičnega. Skratka, pričujoči zbornik je resnično pestra študija komedije in komičnega.


Slavoj Žižek
Pogled s strani
Revija Ekran, Ljubljana 1988
20x12 cm, 103 strani, čb fotografije, povzetek v angleščini, broširano
ISBN 961-6417-18-5
redna cena 5,84 € / cena s popustom: 4,10 


Slavoj Žižek, največji slovenski filozof, ki ga danes z navdušenjem posluša, izdaja in prebira že cel svet, se na svojevrsten način loti širjenja lacanovske psihoanalize: če je nekaterim uspelo lacanovske teoretske koncepte aplicirati celo na naravne pojave (na primer Stephen Hawking v svoji »zgodovini časa«), potem je na družbenem področju za kaj takega še posebej primerna prav filmska teorija, saj slednja za Žižka predstavlja zgled za to, kaj je mogoče z lacanovskim pojmovnim aparatom narediti na nekem določenem področju. Pornografija in montaža nam tako lahko pomagata razumeti, kako pogled postane objekt, filmska realnost pa nas lahko pripelje k Realnemu v filmu. To Žižkovo delo, s katerim ga je spoznal tudi svet, bralca prek filmske teorije »neboleče« privede med monumentalne koncepte psihoanalitične teorije.


Jure Mikuž, Zdenko Vrdlovec
Fritz Lang
prevod povzetka: Meta Grosman, Cveta Rotar
Revija Ekran in Moderna galerija, Ljubljana 1985 (ponatis 1990)
20x12 cm, 160 strani, čb fotografije, bio- filmografija, bibliografija, povzetka v angleščini, broširano
ISBN 961-6417-30-4
redna cena 10,00  / cena s popustom: 7,00 


Izhodišče tega malega knjižnega bisera je danes dobro znana epizoda iz življenja režiserja Fritza Langa: kot mlad oficir avstrijske vojske se je za nekaj časa naselil pri slovenski družini Grossmannovih v Ljutomeru, kjer se je v prostem času predajal umetnosti in se preizkušal v kiparjenju. Ohranilo se je nekaj vrtnih vaz in doprsnih kipov, pri katerih Lang preseneča tako s svojo izurjenostjo kot tudi motiviko. Analize slednje se je lotil Jure Mikuž, eno najprodornejših peres domače umetnostnozgodovinske kritike, ter natančno argumentiral svojo tezo, da je imelo prav to zgodnje obdobje velik vpliv na Langovo poznejšo ustvarjalnost, saj se podobna motivika ponavlja tudi v njegovih ekspresionističnih filmih. To tezo podkrepi tudi drugi avtor knjige, ena vodilnih osebnosti slovenske filmske teorije, Zdenko Vrdlovec, ki nam ponudi pronicljiv in poglobljen vpogled v celoto Langovega filmskega opusa ter pri tem opozori na razvoj njegovega osebnega stila.