publikacije muzejskega oddelka

Publikacije in katalogi, posvečeni pomembnim razstavnim projektom in ostalim izjemnim prireditvam ter pridobitvam Kinoteke.


Poklon Lojzetu Rozmanu

uredila: Lilijana Nedič
besedila: Zdenko Vrdlovec, Polde Bibič, Lilijana Nedič
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2010
22 x 15 cm, 44 strani, čb fotografije, filmografija, biografija, speto
ISBN 978-961-6417-61-7
redna cena 6,26€ / cena s popustom: 4,30 €
Lojze Rozman (1930–1997) je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani leta 1952, postal član ansambla SNG Drame v Ljubljani, ki ji je ostal zvest vse do leta 1994. Rozmanov gledališki opus obsega nad sto vlog, s katerimi je postal eden najbolj markantnih slovenskih odrskih umetnikov zadnjih desetletij dvajsetega stoletja. Za svoje igralske dosežke je prejel številne nagrade. Nastopil je v 30 celovečernih igranih filmih in številnih televizijskih dramah in nadaljevankah. Na filmu je debitiral v drami Svet na Kajžarju leta 1952. Med najopaznejše vloge v njegovem filmskem opusu spadajo vloge v filmih Igorja Pretnarja (Pet minut raja, Samorastniki), Franceta Štiglica (Ne joči, Peter, Tistega lepega dne, Balada o trobenti in oblaku), Janeta Kavčiča (Akcija, Minuta za umor) ter vloga Vuka v filmiZgodba, ki je ni Matjaža Klopčiča, za katero je na filmskem festivalu v Pulju prejel priznanje za glavno moško vlogo. Za vlogo očeta v filmu Nekdo drug je prejel priznanje Metoda Badjure na Festivalu domačega filma v Celju leta 1989. V Poklonu Lojzetu Rozmanu avtor Zdenko Vrdlovec podrobno oriše Rozmanove filmske in televizijske vloge, Lilijana Nedič je prispevala biografijo in filmografijo.


Poklon Poldetu Bibiču
uredila: Lilijana Nedič
besedila: Jože Dolmark, Polde Bibič, Lilijana Nedič
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2009
22 x 15 cm, 52 strani, čb fotografije, filmografija, biografija, speto
ISBN 978-961-6417-60-0
redna cena 6,26€ / cena s popustom: 4,30 €
Polde Bibič (1933– 2012) je eden najpomembnejših slovenskih filmskih igralcev. Diplomiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in svojo igralsko pot začel leta 1957 na odru osrednjega slovenskega gledališča, v ljubljanski Drami, ki ji je ostal zvest tudi po »formalni« upokojitvi leta 1995. Na filmu je debitiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve. Bibičev igralski opus obsega več kot 145 naslovov gledališkega repertoarja, nastopil je v 36 filmih, 43 tv-dramah, 23 tv-serijah in 3 kratkih študentskih filmih. Sodeloval je z večino starejših in mlajših filmskih režiserjev in se zapisal v zgodovino kot studiozen ustvarjalec cele plejade likov, brez katerega bi bil slovenski film gotovo siromašnejši. Najopaznejše vloge je odigral v filmih Matjaža Klopčiča – Na papirnatih avionih (1967), Cvetje v jeseni (1973), Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Dediščina (1984), Moj ata, socialistični kulak (1987) in v filmih Jožeta Babiča Poslednja postaja (1971) in Let mrtve ptice (1973). Poleg številnih nagrad za gledališke vloge je leta 1986 na Tednu domačega filma v Celju prejel nagrado za igralca leta za vlogo Primoža Trubarja v filmu Heretik. V monografiji se v osrednjem tekstu igralec spominja svoje filmske poti, vlog, ki so ga zaznamovale in razkriva svoj odnos do filmske umetnosti. Poleg Bibičevih spominov publikacija vsebuje še zapis Jožeta Dolmarka o igralcu ter biografijo in filmografijo.


Poklon Mihi Balohu
uredila: Lilijana Nedič
besedila: Marcel Štefančič, jr., Lilijana Nedič, Špela Čižman
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2008
22 x 15 cm, 40 strani, čb fotografije, filmografija, biografija, speto
ISBN 978-961-6417-59-4
redna cena 6,26€ / cena s popustom: 4,30 €
Filmski in gledališki igralec Miha Baloh, rojen leta 1928, je večino svojih najpomembnejših vlog ustvaril na filmu. Končal je Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani in do leta 1961 ustvarjal v različnih slovenskih gledališčih. Nato je šestnajst let ustvarjal kot svobodni filmski igralec, leta 1977 pa se je vrnil v ljubljansko Dramo in tu ostal do upokojitve leta 1987. Največji gledališki uspeh je dosegel v modernih komornih dramah. Pri filmu je debitiral leta 1952 z majhno vlogo v filmu Svet na Kajžarju. Za svojo prvo glavno vlogo v slovenskem filmu, vlogo kurirja Aleša v Veselici, je dobil največje priznanje tistega časa, zlato areno na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju leta 1961. Po Veselici se je uveljavil kot značilni antijunak jugoslovanskega novega vala (Ples v dežju, Dva, Zgodnja jesen), pozneje pa tudi v vlogah herojskih zgodovinskih osebnosti (Nevesinjska puška). Od leta 1962 je igral v številnih koprodukcijskih filmih, ki so jih snemali pri nas in v tujini. Njegov opus obsega 36 filmov, 19 televizijskih dram in 17 televizijskih serij. Avtor Marcel Štefančič, jr. v monografiji osvetli njegov filmski in televizijski opus, dopolnjujeta pa jo filmografija in bogato slikovno gradivo.


Tone Frelih
Poklon Bertu Sotlarju
uredila: Lilijana Nedič
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2006
22x15 cm, 32 strani, čb fotografije, filmografija, speto
ISBN 961-6417-51-1
redna cena 6,26€ / cena s popustom: 4,30 €
Bert Sotlar (1921–1992) je bil član prve generacije študentov ljubljanske Akademije za igralsko umetnost. Že med študijem je postal član Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu, pozneje pa se je pridružil ansamblu ljubljanske Drame. V gledališču je odigral prek 60 vlog. Leta 1949 se je prvič srečal s filmom in se v petdesetih in šestdesetih letih uveljavil kot eden najpomembnejših igralcev slovenskega in jugoslovanskega filma. Nastopil je v 43 domačih in tujih celovečernih filmih ter v 40 televizijskih dramah in nadaljevankah. Njegova igralska in človeška figura je bila izrazito po meri humanih in pozitivnih značajev; njegovi filmski liki niso bili nikoli premočrtni, ampak jih je podajal kot kompleksne predstavnike človeških vrlin in slabosti, naj je igral kmete, partizane, intelektualce ali nemške oficirje. Gledalcem se je priljubil zlasti s svojo energijo in človeškim žarom, ki ga je vnesel v komične vloge, kot so Štefuc v Tistega lepega dne, Lovro v Ne joči, Peter ali Štebe v To so gadi. Portret Berta Sotlarja, izpod peresa Toneta Freliha, osvetljujejo igralčevi spomini na lastno ustvarjalno pot, bogato ilustrirano publikacijo pa dopolnjuje obsežna filmografija.


Vlado Škafar et al.
Poklon Štefki Drolc
uredila: Lilijana Nedič
besedila: Vlado Škafar, Štefka Drolc, Lilijana Nedič, Jožica Hafner
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2005
22x15 cm, 40 strani, čb fotografije, filmografija, biografija, speto
ISBN 961-6417-51-7
redna cena 6,26€ / cena s popustom: 4,30 €
Štefka Drolc, slovenska gledališka in filmska igralka, je večino svojega ustvarjalnega življenja posvetila gledališču, gledalcem pa se je neizbrisno vtisnila v spomin tudi s svojimi vlogami na filmskem platnu, bodisi kot Tildica v Štigličevem filmu Na svoji zemlji, mati v Klopčičevem Na papirnatih avionih ali kot legendarna Francka v Duletičevem filmu Na klancu. V uvodnem besedilu publikacije se Vlado Škafar sprehodi skozi nepozabne like te velike igralke, ki je v slovenski film vnesla »preprosto naravnost, domačnost, čudovito milino, v katero se je filmska kamera vselej zlahka zaljubila«. Avtor pri tem poudari, da je za prepričljivo prisotnost na filmskem platnu bistven igralčev odnos do resnice, ki ga Štefka Drolc v svojih igralskih stvaritvah izkazuje s sebi lastno »pristno zadržanostjo, bolj človeško kot igralsko prisotnostjo« ter dosledno etično držo. Igralka nam nadalje v intervjuju z Vladom Škafarjem in kratkih spominih osvetli svojo življenjsko pot in nam ob tem razkrije, kako je intimno doživljala igralski poklic in kakšne sledi so vloge pustile na njej. Publikacijo dopolnita še izčrpna filmografija ter biografija izpod peresa Lilijane Nedič in Jožice Hafner.


Poklon Duši Počkaj
uredila: Lilijana Nedič
besedila: Jože Dolmark, Zdenko Vrdlovec, Rapa Šuklje, Polde Bibič, Lilijana Nedič
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2004
22x15 cm, 38 strani, čb fotografije, reprodukcije portretnih fotografij, filmografija, biografija, speto
ISBN 961-6417-48-7
redna cena 6,26€ / cena s popustom: 4,30 €
Prikupna, dražljiva, uporniško bojevita, ostra kot britev, svetovljansko očarljiva, mrakobno zamaknjena, sanjava ... Duša Počkaj (1924–1982) je bila ena naših največjih in najbolj samoniklih igralskih osebnosti. Njena pojava je bila daleč od ustaljenih kanonov slovenske ženske junakinje in že s prvimi vlogami na odrskih deskah je opozorila nase s svojim temnim glasom ter natančno razdelanimi liki. V več kot tridesetletni igralski karieri je oblikovala vrsto značajsko zapletenih ženskih likov, sprva mladostno drzne, pozneje pa zrele, karakterno silovite in pogosto razrvane protagonistke. Svoj vsestranski talent je pokazala tudi v številnih radijskih igrah in televizijskih dramah ter kot mojstrska interpretatorka songov in šansonov. Pri filmu je bilo za tako posebno igralko malo vlog, ki bi ji lahko bile pisane na kožo, kljub temu pa je že s svojo prvo pravo, veličastno vlogo Maruše rdečelaske v Plesu v dežju Boštjana Hladnika ustvarila enega najbolj nepozabnih likov slovenskega filma, z izjemno karizmo pa je oblikovala tudi druge filmske vloge, naj je bila barska pevka v Minuti za umor Janeta Kavčiča, radoživa Hedvika v Tistega lepega dne Franceta Štiglica ali priletna teta v Hladnikovem filmu Ubij me nežno.


Poklon Metki Bučar
uredila: Lilijana Nedič
besedila: Metka Bučar, Lilijana Nedič, Zdenko Vrdlovec
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2003
22x15 cm, 24 strani, čb fotografije, reprodukcije portretnih fotografij, filmografija, biografija, speto
ISBN 961-6417-47-9
redna cena 6,26€ / cena s popustom: 4,30 €
Herojska mati v prvem slovenskem zvočnem celovečernem igranem filmu Na svoji zemlji Franceta Štiglica, mama Kocjanova v Čapovih uspešnicah Vesna in Ne čakaj na maj, vaška opravljivka v Štigličevi komediji Tistega lepega dne, gospodinja v Ne joči, Peter ... Metko Bučar (1903–1988), slovensko gledališko in filmsko igralko, so na njeni več kot pol stoletja dolgi igralski poti zaznamovale vloge »mater, ksantip in starih devic«. Bučarjeva pa ni ustvarila le vrsto priljubljenih ljudskih likov, s katerimi se je potrdila kot ena najboljših slovenskih komičnih igralk; bila je tudi gledališka režiserka, avtorica besedil za veseloigre, radio ... Bogato ilustrirano publikacijo, ki je nastala ob 100. obletnici rojstva te vsestranske ustvarjalke, pospremijo humorno obarvani spomini Bučarjeve na njeno delo pri filmu.


Jure Mikuž, Lilijana Nedič
Fritz Lang - skulpture | Fritz Lang - sculptures | Fritz Lang - sculture
Film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let | Cinema in the Slovene painting of the twenties | Il cinema nella pittura slovena degli anni venti

prevod Mika Briški, Meta Grosman, Andrej Hiti-Ožinger (angleščina); Denis Debevec, Aurora Fonda (italijanščina)
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2000
24x21 cm, 79 strani, čb fotografije, reprodukcije kipov in slik, seznam razstavljenih del, večjezična izdaja (slovenščina, italijanščina in angleščina), broširano
ISBN 961-90710-5-0
redna cena 6,00 € / cena s popustom: 4,20 €
Slovenija in Slovenci smo bili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja morda še bolj vpeti v Zahod in deležni takrat razsajajočega duha modernosti in avantgardnosti, kot pa smo danes ob »vstopu« v Evropo. »Pričevanja« o tem nam ponuja ta večjezični katalog: v našem okolju je navdih za svoje »ekspresionistične motive« našel mladi Fritz Lang, ki se je pozneje razvil v enega največjih svetovnih režiserjev (izjemna študija razvoja Langovega osebnega sloga izpod peresa priznanega umetnostnega zgodovinarja Jureta Mikuža), prav tako pa smo v tem obdobju tudi mi imeli kopico izjemnih slikarjev, ki so ustvarjali pod vplivom sodobnih umetniških tokov in v svojih delih odražali vse hitreje razvijajoči se moderni svet. In med slednjimi je bilo kar nekaj takih – na primer Božidar Jakac, Avgust Černigoj, Ivan Čargo ali Miha Maleš –, ki jih je še posebej navduševal film in njegov svet: motiviko teh avtorjev in njeno ozadje nam v katalogu inventivno predstavi kustosinja Slovenske kinoteke Lilijana Nedič.


Lilijana Nedič
Ita Rina
prevod povzetka: Denis Debevec
Slovenska kinoteka, Ljubljana 1998
21x13 cm, 55 strani, čb fotografije, reprodukcije plakatov in portretnih fotografij, bibliografija, filmografija, povzetek v angleščini, speto
ISBN 961-90339-7-3
redna cena 5,84 € / cena s popustom: 4,10 €
Tudi Slovenci smo imeli svojo filmsko zvezdo, takšno, čisto pravo, ki je močno in svetlo zasijala na filmskem nebu. Seveda govorimo o Iti Rini, rojeni Ida Kravanja, ki je s svojo lepoto in velikim igralskim darom očarala vse: od preprostih ljudi, ki so drli v dvorane, da bi jo videli na velikem platnu, pa do berlinskega in pariškega mondenega sveta. Avtorica v pričujoči knjižici natančno in poglobljeno rekonstruira življenjsko pot Ite Rine – iz rodne Divače v Ljubljano, nato prek zagrebškega lepotnega tekmovanja najprej v Berlin, kjer naredi prve filmske korake, po izjemnem uspehu njenih filmov pa pozneje še v ostale prestolnice Evrope – ter jo bogato ilustrira z različnim fotografskim gradivom.


Lilijana Nedič

Zgodovina filma na Slovenskem: od arheološkega obdobja do prihoda zvoka
Slovenska kinoteka, Ljubljana 1997
24x21 cm, 44 strani, čb fotografije, reprodukcije slik in filmskih plakatov, speto
ISBN 961-6417-12-6
redna cena 5,84 € / cena s popustom: 4,10 €
Bogato ilustriran katalog, ki prinaša poglobljen in dokumentiran vpogled v razvoj kinematografije na Slovenskem. Spremna študija največje slovenske poznavalke zgodnjega obdobja filma in filmske tehnike, Lilijane Nedič, nas popelje skozi zgodovino filma: od prvih predkinematografskih izumov, t. i. optičnih igrač, prek prihoda filma v naše kraje in prvih filmskih predstav, prvih filmskih zvezd in zvezdnikov ter pionirjev slovenskega filma, vse do izpopolnjene filmske tehnike in slovenskih konstruktorjev filmskih naprav ter, ne nazadnje, do odmeva, ki ga je film pustil v delih slovenskih umetnikov in ustvarjalcev. Vizualno atraktiven in vsebinsko nadvse komunikativen uvod v zgodovino filma na Slovenskem.