prikaz novice

Kratki!: Kevin Jerome Everson

Kevin Jerome Everson, abstraktni ideal*

Kevin Jerome Everson je najpomembnejši črnski filmski umetnik 21. stoletja, po koncu svoje kariere, nedvomno potem, ko bo posnel še nekaj sto filmov, pa bo v spominu ostal kot največji črnski filmski umetnik vseh časov. Eversonov slog je takoj prepoznaven – gre za odsotnost sloga oziroma njegovo očiščenje in redukcijo. Imenujmo to antiestetika. Geste so pogosto minimalistične – tako geste subjektov v kadru kot umetnikova filmska gesta, da te subjekte naredi otipljive. Everson je velikokrat uradno izjavil, da si prizadeva doseči abstrakcijo kot ideal in nekakšen cilj. Zavrže generični označevalec "dokumentarni", ker njegova dela to niso. Njegova dela so sodelovalna, daritvena. Njihova vrednost je v osebnih odnosih, ki jih ustvari s svojimi liki.

Everson pogosto snema v črno-beli tehniki, včasih pa tudi v barvah. Najpogosteje dela s 16-mm filmom kot s svojim osnovnim materialom, čeprav pogosto snema tudi z digitalno videokamero. Specifičnost medija je tudi gesta: z videokamero snema zato, ker hoče nekaj zabeležiti, če pa snema na filmski trak, hoče nekaj razkriti. V obeh primerih podobo in zvok montira digitalno, na svojem prenosnem računalniku, na obrtniški način. Njegova montaža je podobna njegovemu delu s kamero: je funkcionalna in nikoli vpadljiva.

Eversonovo življenje se vrti okoli polov učenja in ustvarjanja. Vedno snema, a ne tako, da bi imel zaradi tehnoloških ali ideoloških razlogov kamero ves čas obsesivno prižgano. Everson ne verjame, da je življenje film. Ne gleda veliko filmov. Ni romantik. Vedno snema, ker mora opraviti delo, mora doseči cilj, ki ne temelji na kvantiteti, pač pa na kvaliteti.

Nekaj njegovih mojstrovin si zasluži posebno pozornost. Vzemimo na primer film Tonsler Park (2017). Gre za eno redkih in skoraj čudežnih priložnosti, v kateri se umetnikova družbena in zgodovinska zavest združita v kronotopskem razcvetu. Everson je pridobil dostop do številnih volišč na področju Tonsler Parka v Charlottesvillu, kjer živi in dela kot profesor umetnosti na Univerzi v Virginii. Trudil se je razkriti delo, ki so ga na voliščih večinoma opravili afroameriški delavci, kar je, to moramo povedati, podcenjeno in nevidno delo, ki ga opravlja podcenjen in slabo oskrbovan razred državljanov. To so ljudje, ki dejansko vzdržujejo strukturo največjega demokratičnega sistema na svetu, odličnost in predanost njihovega dela pa je mogoče videti v vsaki podobi.

Ears, Nose and Throat (2016) je kratki film, v središču katerega je pretresljiv dogodek: mladega črnca ustreli in ubije bližnji prijatelj. Da bi približal to težko temo, nam Everson ponudi medij priče umora, ki jo gledamo med specialističnim pregledom ušes, nosa in grla. Simbolizem je ekspliciten, prepleten z dejanji pričanja in pripovedovanja. Nikoli ne dobimo jasne slike dogodka niti trezne interpretacije njegovega pomena. Najzanesljivejša referenčna točka v filmu, polnem premikajočih se in nestabilnih kotov, je poudarjajoč, ponavljajoč se zvok, ki je del zdravniškega pregleda, abstrakten zvok, ki ne sporoča nič in uduši pomen

Park Lanes (2015) je dolg video, ki v napol realnem času beleži en delovni dan v virginijski tovarni, kjer izdelujejo opremo za kegljanje. Osemurni video je najpogosteje predstavljen v galerijah, čeprav je Everson vesel, ko ga lahko prikaže v kinu brez odmorov. V tem delu so na ogled mnoga Eversonova ključna in ponavljajoča se zanimanja: fizično delo kot obrt; prostori dela; čas; industrijski objekti; kiparstvo; proces itn. Park Lanes sestavljajo dolgi posnetki različnih faz nepovezanega tekočega traka. Zaposleni v tej tovarni počnejo vse od tega, da izdelujejo matice in vijake, do tega, da barvajo velike površine. V videu je očitna ljubezen do obrti, pa tudi potrpežljivost in študij, ki sta potrebna, da se obrti naučiš in jo obvladaš. Do te točke sredi kariere je to Eversonov magnum opus in občudovanja vreden spomenik kompleksnim značilnostim dela, ki se lahko kosa s katerimkoli drugim, ustvarjenim na sodobnem področju gibljivih podob.

Everson z objektivom oriše črnske figure, vendar pri njem ne gre za figurativno po sebi. Reprezentira črnce, vendar si ne prizadeva za politiko reprezentacijskega. Njegova umetnost ni teoretična, pač pa uporabna; gre manj za demonstrativno podobo in bolj za operativno. Everson sreča življenje, kakor se živi, kjer se živi, ujame ga ozaveščen in prebujen, pogleda ga naravnost v oči, prepozna resničnost stvari in vse to postavi na platno.

Greg de Cuir Jr, neodvisni kurator, pisec in prevajalec, ki živi in dela v Beogradu
Prevod Maja Lovrenov
*Daljša verzija besedila je bila prvič objavljena marca 2019 v katalogu 41. edicije festivala Cinéma du reel ob retrospektivi filmov Kevina Jeroma Eversona.

SPORED
Rhinoceros, Tonsler Park, 28. 5. ob 21.00
Poly One, R-15, IFO, Polly Two, 29. 5. ob 19.00
Oscar at 8903 Empire, Sound That, Richland Black & White, Ear, Nose and Throat, Grand Finale, 29. 5. ob 21.00