prikaz novice

100 let Franceta Štiglica

Slovenski filmski center, Slovenski filmski arhiv in Slovenska kinoteka v sodelovanju s številnimi partnerji letošnje leto posvečajo 100-letnici rojstva velikega klasika in pionirja slovenskega filma Franceta Štiglica.

France Štiglic je leta 1948 posnel prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji, s filmom Dolina miru (1956) je bil uvrščen v tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu, s filmom Deveti krog (1960) pa je bil nominiran za oskarja.

S proslavljanjem 100-letnice njegovega rojstva želijo opozoriti na dva pomembna elementa: nujo po celovitem pristopu k digitalni restavraciji slovenske filmske dediščine, ki bi na ta način postala bolj dostopna javnosti, ter potrebo po spodbujanju in razvoju filmske kulture v Sloveniji.

Kot je povedala mag. Tatjana Rezec Stibilj, vodja Slovenskega filmskega arhiva pri arhivu RS, je France Štiglic kot eden prvih že v začetku 60. let večkrat opozarjal na nujnost strokovnega  arhiviranja. »To je imelo za posledico, da je bil film, tako dokumentarni kot umetniški, v Zakonu o arhivskem gradivu iz leta 1966 opredeljen kot arhivsko gradivo. S tem so bili postavljeni pravni temelji za njegovo organizirano varstvo, kar je rezultiralo v ustanovitvi filmskega arhiva pri takratnem državnem arhivu SR Slovenije leta 1968.«

Filmsko arhivsko gradivo Franceta Štiglica, ki obsega 61 enot naslovov filmov, v katerih je deloval bodisi v vlogi režiserja, scenarista, montažerja, pa tudi mentorja številnim študentom AGRFT, skoraj v celoti hranijo v Slovenskem filmskem arhivu.

V preteklih letih sta bila digitalno restavrirana in javno prikazana že dva Štigličeva filma: Dolina miru (1956) in Na svoji zemlji (1948). V letošnjem letu pa bosta javno prikazani še digitalno restavrirani verziji filmov Tistega lepega dne (1962) in Ne joči, Peter (1964).

Digitalno restavrirana različica filma Ne joči, Peter bo v sklopu projekta Naši filmi doma 9. novembra premierno prikazana v Cankarjevem domu. Slavnostni dogodek bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije  Boruta Pahorja. Na rojstni dan Franceta Štiglica, 12. novembra, pa bo v njegovem rojstnem kraju, Kranju, slovesna projekcija restavrirane različice  filma Tistega lepega dne. Oba filma bosta v kratkem dostopna tudi na Blu-rayu v zbirki SI-FI Klasika, ki jo izdaja Slovenski filmski center.

Kot je povedala Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, javne agencije RS, »s proslavljanjem 100. obletnice Štigličevega rojstva želimo opozoriti na pomen avtorjevega dela kot tudi na nujnost digitalne restavracije slovenske filmske dediščine ter postaviti v središče pomen razvoja filmske kulture v Sloveniji s poudarkom na vzgoji prihajajočega filmskega občinstva.«

Ob praznovanju rojstva pionirja slovenskega filma bo tako letos s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo prvič potekal tudi Slovenski teden filma. Med 11. in 15. novembrom si bodo mladi po vsej Sloveniji lahko ogledali vrsto  filmov po lastni izbiri in Štigličeve klasike.

Obsežna retrospektiva avtorjevih del se obeta tudi v dvorani Silvana Furlana v Slovenski kinoteki. Retrospektiva bo trajala od 1. oktobra, ko bo na sporedu Povest o dobrih ljudeh (1975), do 10. novembra. Na ogled bo vseh petnajst celovečernih avtorjevih filmov, tudi tisti, ki jih je ustvaril v drugih republikah Jugoslavije.

Kot je povedala programska sodelavka Slovenske kinoteke, Varja Močnik, »Štigličev izraz temelji na realizmu, v njegovih filmih pa venomer odkrivamo željo po raziskovanju filmskega izraza, po eksperimentu, po vstopanju v nove, še prazne prostore slovenske kinematografije. Njegova filmično-lirična avtorska nota se ne prilagaja oblikam ali žanrom filmov, ki jih ustvarja, temveč filme venomer »vodi«, avtorjev izraz določa nianse, s katerimi filmi komunicirajo z gledalcem.«

Filmi retrospektive bodo obogateni z uvodi, v okviru retrospektive se bo zgodila Kino-katedra za pedagoge, ki jo bo pospremilo predavanje Andreja Špraha o filmu Balada o trobenti in oblaku (1961). Ob retrospektivi bo v dvorani Silvana Furlana na ogled tudi pregledna razstava o Štigličevem življenju in delu, konec leta pa se obeta izid zbornika, posvečenega ustvarjalnosti Franceta Štiglica.

V okviru večera Društva slovenskih režiserjev, ki prav tako potekajo v Slovenski kinoteki, pa se bo odvila še okrogla miza, na kateri bodo osvetlili življenje in delo Franceta Štiglica in njegov vpliv na slovenski film. Pogovor ob okrogli mizi bo povezoval dr. Peter Stanković, redni profesor na  Katedri za kulturologijo, FDV, sodelovali bodo Varja Močnik, filmska in televizijska režiserka, ter programska sodelavka Slovenske kinoteke, Jasna Hribernik, filmska režiserka in izredna profesorica predmeta Prostor in čas v gibljivih slikah na AU UNG in red. prof. Miran Zupanič, filmski režiser in visokošolski učitelj za področje filmske režije na AGRFT.

France Štiglic je zagotovo eden največjih slovenskih umetnikov dvajsetega stoletja, mojster svojega poklica. Kot je povedal Darko Sinko, podpredsednik Društva slovenskih režiserjev, je Štiglic »v slovenskem filmu postavil standarde, ki so v veliki meri določili, kako sploh dojemamo slovenski film. Ob njegovih filmih so zrasle generacije Slovencev.« Društvo slovenskih režiserjev je po mojstru filmske režije tudi poimenovalo svoje stanovske – Štigličeve nagrade. »Pričakujemo, da bo ob obletnici deležen zaslužene pozornosti, kot jo dosegajo drugi naši velikani v literaturi, gledališču in slikarstvu« je še dodal Sinko.