prikaz novice

Mednarodni dan animiranega filma

Slovenski animirani film - Kam greš?

Slovenski animirani film je v zadnjih petnajstih letih dobil nov zalet, tako v produkciji kot na področju izobraževanja. Trenutno najvidnejši avtorji, Dušan Kastelic, Špela Čadež, Kolja Saksida, Leon Vidmar, Timon Leder, prejemajo priznanja po vsem svetu. Vsi ti avtorji delujejo na področju kratkega filma, saj je produkcija animiranega celovečerca (še?) prezahtevna za slovenske razmere. Edini celovečerni animirani film tako že več kot dvajset let ostaja Socializacija bika? (1998) Milana Eriča in Zvonka Čoha. Avtorja, dejavna večinoma v ilustraciji, sta v devetdesetih s pionirskim zanosom ustvarila delo, ki nas vedno znova opominja, da moramo vztrajati pri izboljšanju produkcijskih pogojev, da si bomo v prihodnosti lahko ogledali še kakšen slovenski animirani dolgometražni biser. Za njun prispevek k razvoju animiranega filma v Sloveniji Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF) Milanu Eriču in Zvonku Čohu podeljuje stanovsko nagrado Saša Dobrile za življenjsko delo. Poleg tega bo društvo letos drugič nagradilo najboljša študentska projekta, za končan študijski animirani film in za animirani projekt v razvoju, ter prvič tudi stanovske nagrade.

Kot stanovska organizacija si DSAF prizadeva za zagotavljanje boljših pogojev na področju animiranega filma in njegovo prepoznavnost v širši strokovni in splošni javnosti. V zadnjih letih društvo intenzivno deluje na podpori razvoja projektov. S sorodnimi društvi iz Slovaške, Češke, Poljske in Madžarske je bila ustanovljena nadnacionalna povezava CEE Animation, ki orje ledino z enoletnim programom razvoja profesionalnih animiranih filmov. Na podoben način sicer delujejo programi Eave, Maia ali Ex Oriente, vendar nobeden od njih ne pokriva področja animiranega filma in ne sprejema animiranih projektov. Prodorno naravo delovanja združenja so prepoznali tudi na evropski ravni, v Sloveniji žal (še?) ne. A bodimo potrpežljivi. To delujoči v animaciji znajo.

Bodimo potrpežljivi v časih, ko je v Cannesu animirani film prvič dobil eno glavnih nagrad, ko se animiranemu filmu po svetu eksponentno odpirajo nove produkcijske in distribucijske možnosti, slovenski ustvarjalci animiranega filma pa kljub dobrim koprodukcijskim povezavam zaradi preozkih omejitev še zmeraj nimajo realnih možnosti kandidiranja za sredstva za celovečerni animirani film. Trenutno veljavni pravilnik Slovenskega filmskega centra tudi najbolj priznanih svetovnih festivalov animiranega filma ne prepoznava kot enakovrednih – a bodimo potrpežljivi.

Tudi na področju restavriranja in digitaliziranja naše filmske dediščine bomo morali biti potrpežljivi. V primerjavi s sosednjimi državami, ki tudi s pomočjo evropskih sredstev pospešeno vračajo svoje filmske klasike na velika platna, naša država nima sprejete niti celovite vizije razvoja kinematografskega in avdiovizualnega področja, kaj šele dolgoročne strategije restavriranja filmov. Kljub temu da imamo bogato zgodovino animiranega filma, je nove generacije nimajo priložnosti spoznati, razen občasno na kinotečnih projekcijah 35-mm filmskih kopij iz Slovenskega filmskega arhiva.

Tek na dolge proge je tudi izobraževanje. Zametki visokošolskega izobraževanja na področju animacije segajo v devetdeseta leta, ko je na Akademiji likovnih umetnosti in oblikovanja Univerze v Ljubljani (ALUO) taisti Milan Erič organiziral prve delavnice animacije. Na začetku tisočletja so te vsebine nekoliko bolj sistematično vzniknile v okviru šole Famul Stuart, ki je danes kot Akademija umetnosti del Univerze v Novi Gorici (UNG AU) – tam se danes lahko perspektivni avtorji izobražujejo tako na prvi kot na drugi stopnji –, nedavno pa so animacijo prvič uvedli kot predmet še na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Baza za dobro delo na visokošolski ravni pa je bila ustvarjena že mnogo prej, in tu je treba priznati pionirstvo popularizaciji neodvisnega animiranega filma s festivalom Animateka, intenzivnemu razvoju filmske vzgoje preko vodenih ogledov in delavnic animiranega filma (Kinobalon, Slon, Zvviks, Dagiba …) ter umetniškim gimnazijam in medijskim srednjim šolam. Osnovna digitalna pismenost se pri mladih opazno viša. Z uvedbo vsebin filma kot izbirnega predmeta vzgajamo prvo generacijo, ki se bo z razumevanjem principov filma in animacije (lahko) sistematično srečevala že od osnovne šole dalje, a na to, da bo krog sklenjen in bomo dobili tudi prve ustvarjalce, bomo morali še počakati. Upajmo, da bomo videli drugi slovenski celovečerni animirani film že pred tem. Da ne bomo capljali za sosedi in svetom s stoletno zamudo, sploh pa ne z našimi talenti, ki jih prepoznavajo vsepovsod po svetu. Bodimo potrpežljivi.

Tina Smrekar, Igor Prassel

Program
Delavnica animiranega filma za otroke (7–12 let),  27.10. ob 10.00
Projekcija filmov z delavnic animiranega filma za otroke in mlade v Sloveniji, 27.10. ob 14.00
Projekcija študentskih animiranih filmov in podelitev stanovskih nagrad, 27.10. ob 18.00
Dragulji slovenskega animiranega filma, 27.10. ob 20.00
Socializacija bika?, 27.10. ob 22.00