prikaz novice

Poletje na platnu in med platnicami 2020

MORILCI, TATOVI, KNJIGE IN FILMI

Projekcije filmov
Pogovori o knjigah, filmih in temah, ki jih odpirajo
Pop-up knjigarna

#odprti Letni kino Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova11.–16. avgust avgust 2020

Kriminalka, ki je bila sicer z vsemi svojimi podzvrstmi vedno priljubljena tako med bralci kot gledalci, zadnjih nekaj let v globalni popularni kulturi – v literaturi, filmu, na televiziji in v podkastih – doživlja nov razcvet. Podkasti so prav s Serialom, internetnim radijskim fenomenom, v katerem novinarka Sarah Koenig razpleta zgodbo o umoru na šoli v Marylandu, dosegli širšo javnost. Novo zanimanje za omenjeni žanr je pred kratkim, z brezglavim truplom neznane mladenke v bohinjskem jezeru, priplavalo tudi do nas.

Z romanom in miniserijo Jezero smo tudi Slovenci dobili svoj pravi kriminalni hit. Za začetek žanra pri nas se največkrat omenja serija kriminalnih povesti Jakoba Alešovca Iz sodnijskega življenja, ki so izhajale v Bleiweisovih Novicah. Ugodne razmere za razvoj kriminalke pa so nastale šele v sedemdesetih letih 20. stoletja, po uspehu televizijske nadaljevanke Vest in pločevina (Anton Tomašič, 1974), za katero je scenarij napisal Vitomil Zupan. Projekcijo enega od redkih slovenskih kriminalnih filmov, Minuta za umor (Jane Kavčič, 1962), bomo v sklopu Poletja na platnu in med platnicami pospremili s pogovorom o zgodovini in razvoju slovenske kriminalke.

Glavni element vsake kriminalke je zločin, ki igra osrednjo vlogo v narativi zgodbe. Pri razkrivanju zločina oziroma identitete storilca zgodba ponavadi s podaljševanjem negotovosti glede končnega izida gradi učinek stopnjevanja napetosti – suspenz, ki velja za eno od ključnih prvin priljubljenosti tega žanra pri bralcih in gledalcih, saj predstavlja spodbudo za aktivno soudeleženost v zgodbi. Letošnje Poletje na platnu in med platnicami bomo zato odprli z mojstrom suspenza, Alfredom Hitchcockom, oziroma enim od njegovih najbolj drznih in priljubljenih filmov Psiho (1961), ki se začne kot kriminalka, konča pa kot horror.

Sodobni avtorji klasični okvir žanra pogosto presegajo in kriminalko vpenjajo v aktualno družbeno stvarnost. Skozi zgodbo razkrivajo kolektivne in individualne patologije: od nasilja v družini do socialnih krivic. Slednje na primer velja za »nordijski noir«, za romane norveškega avtorja Joja Nesbøja in milenijsko trilogijo švedskega pisatelja in novinarja Stiega Larssona. V sklopu letošnjega programa si bomo med drugim ogledali tudi dokumentarni film Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem (Henrik Georgsson, 2018), ki je posvečen Larssonovi življenjski obsesiji: razkrivanju skrajnih desničarskih gibanj in njihovih strategij, kako priti na oblast.

Razgaljanja družbene razslojenosti in razrednih razlik v britanski družbi se v vrhunski klasični detektivki Gosford Park (2001) loti tudi režiser Robert Altman. Detektivki, kot eni od podzvrsti kriminalnega žanra, bomo poleg podkasta v živo ob filmu Gosford Park posvetili tudi poseben pogovor ob projekciji noirovske klasike Globoko spanje (Howard Hawks, 1946), v katerem se bomo poklonili literarnemu mojstru žanra trde kriminalke, Raymondu Chandlerju. Program bomo zaključili s predvajanjem oskarjevskega trilerja L. A. zaupno (Curtis Hanson, 1997). Za mnoge eden najboljših filmov devetdesetih let, ki razkriva pravi obraz mračnega sveta v Los Angelesu, je posnet po istoimenskem romanu Jamesa Ellroya.

 

Vstop na vse dogodke je BREZPLAČEN.
V primeru dežja program ODPADE.

Dogodki bodo potekali v skladu s priporočili za preprečevanje okužb s koronavirusom. Prosimo, da sledite navodilom in poskrbite za svoje zdravje in zdravje drugih.

 

PROGRAM

 

11. 8. torek

20:00 I predavanjeZakaj nas privlačijo zgodbe o morilcih? Jan Klokočovnik
Večina kriminalk je resda osredotočena na tistega, ki razreši zločin, a najboljše so tiste z najbolj zanimivim kriminalcem, še posebej, kadar gre za morilca. Medtem ko se bralec ali gledalec zlahka poistoveti z analitičnim detektivom in celo stremi k obvladovanju njegovih veščin, pa ima um morilca bolj primarno, temačno avro, ki ga pritegne povsem podzavestno. Hitchcockova mojstrovina obdela lik morilca na povsem psihoanalitični ravni. Predavatelj je soavtor knjige Lepota po evropsko, ki se ukvarja z motivi, ki povezujejo družbo, zločin in umetniško delo. 


21.00 I projekcija

Psiho (Psycho)

Alfred Hitchcock, ZDA, 1960, 35mm, 1.85, čb, 109', sp

Mlada ženska svojemu delodajalcu ukrade znatno vsoto denarja in pobegne. Utrujena od dolge vožnje zvečer zavije z avtoceste in si poišče prenočišče v osamljenem motelu. Tam jo pričaka receptor, plašen in tih mladenič, ki skupaj z gospodovalno mamo živi v hiši poleg motela. Ko se mlada tatica v svoji sobi spravi pod tuš, jo tam čaka neprijetno presenečenje. Eden najznamenitejših in najbolj temeljito (psiho)analiziranih filmov Alfreda Hitchcocka, ki je ob nastanku šokiral svet in do danes ni izgubil niti trohice svoje moči.

 

12. 8. sreda

20.00 I podkast v živo

O.B.O.D. x FilmFlow: Ugani kdo?

Kdo ne pozna Sherlocka Holmesa, gospodične Marple, Hercula Poirota, Jessice Fletcher, Columba in Clarice Sterling? Zakaj tako radi beremo in gledamo detektivske zgodbe? Ob projekciji Altmanove detektivke Gosford park se bodo o enem izmed najbolj priljubljenih žanrov tako literarnega kot filmskega kanona pogovarjali specialni agenti žanrskega podkasta O.B.O.D. in članice filmskega podkasta FilmFlow.

21.00 I projekcija

Gosford park

Robert Altman, ZDA/VB/Nemčija/Italija, 2001, 35mm, 2.35, barvni, 137', sp

Sir McCordle pogosto pripravlja različna srečanja predstavnikov višjega sloja. Na posestvu Gosford park se tako na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja zbere visoka družba ekscentričnih in vase zagledanih bogatašev, ki s seboj pripeljejo tudi služinčad. Bo umor povezal zgornji in spodnji svet? Altmanova klasična »whodunit« kriminalka, v kateri ne manjka niti Scotland Yard, razgali razredne razlike.

 

13. 8. četrtek

20.00 I pogovor

Zgodovina slovenske kriminalke

Zdenko Vrdlovec in Aljaž Krivec, moderira Aljoša Harlamov

Začetki slovenskih kriminalk segajo na prelom 20. stoletja, med pionirji pa je bil tudi Fran Milčinski, sicer avtor slovitih Butalcev. Morda se začetki niso mogli kosati z deli Arthurja Conana Doyla ali Agathe Christie, a ta žanr se je v Sloveniji hitro uveljavil in postal eden najbolj branih in gledanih. Na filmskem platnu posebej izstopa film Minuta za umor Janeta Kavčiča, ki klasično formulo nadgradi s povsem avtohtonimi tematikami in posebnostmi političnega sistema.

21.00 I projekcija

Minuta za umor

Jane Kavčič, Slovenija (Jugoslavija), 1962, 35mm, 1.37, čb, 82'

Koh (Vanja Drach) se po 18 letih vrne v domovino in s svojim prihodom vznemiri nekaj ljudi, ki ga nočejo sprejeti. Na ulici sreča svojega nekdanjega profesorja, ki je do njega ves prezirljiv. Na policiji mu inšpektor pove, da ga zaradi 18-letne odsotnosti sumijo, da je izdajalec: gre za neko izdajo v vojnem času, zaradi katere so bili ubiti njegovi sošolci; preživeli so le štirje in Kohu postane jasno, da mora sam odkriti izdajalca. Kriminalka s političnim ozadjem.

 

14. 8. petek

20.00 I pogovor

Raziskovalni aspekt pisanja kriminalk

Avgust Demšar in Tadej Golob, moderira Maja Čakarić

Pri ustvarjanju je domišljija pomembna, a neupoštevanje zakonov, tako prava kot fizike, lahko napeto kriminalko spremeni v farso ali parodijo. Mnogi pisatelji izhajajo iz novinarskih vrst, vsi pa se poslužujejo raziskovalnih metod, ki so v veljavi pri psih čuvajih demokracije. Svojim junakom tako priborijo verodostojnost pri različnih bralcih, s sledenjem pravilom resničnega življenja pa se razvije tudi psihološka prepričljivost.

21:00 I projekcija

Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem (Mannen som lekte med elden)

Henrik Georgsson, Švedska, 2018, DCP, 99', sp

Dokumentarni portret švedskega pisatelja in novinarja Stiega Larssona (avtorja Milenijske trilogije), posvečen njegovi življenjski obsesiji: razkrivanju skrajnodesničarskih gibanj in njihovih strategij, kako priti na oblast.

 

15. 8. sobota

20.00 I pogovor

Raymond Chandler in »trda« kriminalka

Matevž Luzar in Igor Harb

Detektivke stare šole izhajajo iz posledic ameriške prohibicije in korupcije, ki ji je sledila, v njih pa spremljamo zagrenjenega, moralno kompromitiranega antijunaka, praviloma zasebnega detektiva, ki ga je življenje tako utrdilo, da je »trdo kuhan«. Junaki, kot so Mike Hammer, Sam Spade in Philip Marlowe, se na več koncih zapletejo v primer, ki praviloma vključuje umor in zlorabo položaja, nato pa ga razrešijo ob pomoči fatalne ženske (in njej navkljub). Na filmskem platnu so ti junaki zaživeli v filmu noir in so z njimi za zmeraj ostali povezani na vizualni ravni.

21:00 I projekcija

Globoko spanje (The Big Sleep)

Howard Hawks, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 114', svp

Utrujen, zagrenjen in osamljen zasebni detektiv Philip Marlowe (Humphrey Bogart) se po naključju zaplete v zarote aristokratske združbe. Pomembno vlogo pri tem odigra tudi fatalna ženska (Lauren Bacall). Po mnenju mnogih absolutno najboljši film noir, posnet po romanu mojstra trdih kriminalk Raymonda Chandlerja.

 

16. 8. nedeja

21.00 I projekcija

L. A. zaupno (L.A. Confidential)

Curtis Hanson, ZDA, 1997, 35mm, 2.35, barvni, 136’, sp

Los Angeles v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Trije zelo različni policisti, ki vsak na sebi lasten način iščejo resnico: Ed Exley (Guy Pearce), zlati mož policije, je pripravljen narediti vse, da bi napredoval. Bud White (Russell Crowe) je zaradi pravice pripravljen zaobiti pravila, a le stežka nadzoruje svojo agresijo. Jack Vincennes (Kevin Spacey) vedno išče slavo in denar, vse dokler ga vest ne prisili, da se pridruži Exleyju in Whitu pri razkrivanju pravega obraza mračnega sveta v Los Angelesu. Za mnoge eden najboljših filmov devetdesetih.