arhivirana novica

Izteka se razstava Peter Kocjančič: slovenski filmski plakat

Peter Kocjančič, Slovenski filmski plakat (1925–1928) | od 19. septembra do 7. novembra 2013 v NLB Galeriji Avla, Trg republike 2, Ljubljana | avtorica in kustosinja razstave: Metka Dariš | producent in organizator razstave: Emzin, Zavod za kreativno produkcijo | v sodelovanju z: NUK, Slovenska kinoteka in Kinodvor | s podporo: Ministrstvo za kulturo RS 

Peter Kocjančič (1895–1986), grafični oblikovalec in fotograf, ki se je s kasnejšimi deli v zgodovino slovenskega grafičnega oblikovanja zapisal kot pionir uporabe fotografije, je v drugi polovici 20. let prejšnjega stoletja oblikoval danes redko videne in manj znane, a nadvse dragocene slovenske filmske plakate. To so prvi ohranjeni avtorski slovenski filmski plakati, ki nudijo vpogled v razvoj in razpon Kocjančičeve oblikovalske govorice, obenem pa tudi njegovo prilagajanje zmožnostim tedanje tehnologije tiska. Plakati so vredni ogleda, zato smo pripravili razstavo, ki je vključena v projekt "Leto kina", s katerim bosta nosilca projekta, Kinodvor in Slovenska kinoteka, s številnimi partnerji obeležila 90. obletnico otvoritve nekdanjega kina na Kolodvorski, današnjega Kinodvora, in pol stoletja dvorane Kinoteke na Miklošičevi.


                  Za nevajene oči

Očem, ki so navajene tipiziranih in bleščavih sodobnih filmskih plakatov, se filmski plakati Petra Kocjančiča iz 20. let prejšnjega stoletja verjetno zdijo okorni in skromni, morda celo nezanimivi. V času svojega nastanka pa so predstavljali precejšen premik od dotedanjega načina nagovarjanja gledalcev.

Kinematografija na Slovenskem se je razvijala sočasno s širjenjem filma, tega izuma poznega 19. stoletja. Prvo filmsko predstavo leta 1896 v Ljubljani je že spremljal časopisni oglas, načini oglaševanja kinematografskih predstav pa so se zgledovali po siceršnjih oglasih za cirkuške predstave, potujoče razstave čudes, panoptikume in varieteje. Filmski plakati so bili v tem zgodnjem obdobju podobni časopisnim oglasom. Raznolikost in vsebinske poudarke so dosegali z uporabo različnih črkovnih vrst, črt in okvirjev ter spreminjanjem njihove velikosti in debeline. Šlo je za tiskovine manjših formatov (do A3), ki so jih stavili anonimni grafični delavci v tiskarnah.

Tipografsko stavljeni filmski plakati pa kmalu niso več zadostovali za predstavitev vedno bolj raznolikih in ambicioznih filmskih vsebin. Film kot najbolj vizualni medij je narekoval nove oblikovne rešitve, razvoj tiskarske stroke oziroma tiskarn na Slovenskem pa je omogočil večbarvni tisk na večjih formatih. V drugi polovici 20. let prejšnjega stoletja so tako nastali plakati, ki veljajo za prve ohranjene slovenske avtorske filmske plakate. Njihov avtor Peter Kocjančič je pri oblikovanju uporabil abstrahirano ilustracijo, barvo, prekrivanje besedila in slike ter ročno izrisane črke. Kot predloge zanje je uporabil tedaj najpogosteje uporabljene in modne črkovne vrste. Ohranjeni plakati pričajo o njegovem iskanju možnih vizualnih rešitev za različne filmske žanre, so oblikovno raznoliki in segajo od manj do bolj uspešnih. Nudijo vpogled v razvoj in razpon Kocjančičeve oblikovalske govorice. Nastali so pred njegovim začetkom ukvarjanja s fotografijo, ki ga je povsem prevzela in se je zato s svojimi kasnejšimi oblikovalskimi deli v zgodovino slovenskega grafičnega oblikovanja vpisal kot pionir uporabe fotografije kot glavnega nosilca sporočila.

Kocjančičevi filmski plakati še danes opravljajo svojo nalogo. Še vedno prenašajo informacije in nas vabijo, le da nas danes nagovarjajo z zgodbo o kinu, filmskem programu in načinu komunikacije z obiskovalci ter nam pripovedujejo o sočasnem nastajanju stroke, ki ji danes pravimo oblikovanje vizualnih komunikacij.

o avtorju

Peter Kocjančič, grafični oblikovalec in fotograf, se je rodil 27. novembra 1895 v Podgori pri Gorici. Po končani šoli za dekorativno slikarsko umetnost je nekaj semestrov obiskoval likovno akademijo v Benetkah. Po prvi svetovni vojni je delal kot grafik in ilustrator v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, leta 1930 pa se je začel ukvarjati s fotografijo. Bil je član Društva likovnih oblikovalcev Slovenije in Fotokino zveze Slovenije od njune ustanovitve. Od leta 1932 je sodeloval na številnih domačih in mednarodnih fotografskih razstavah. Prejel je kar 82 zlatih, srebrnih in bronastih medalj in plaket ter 40 diplom. Fotozveza Jugoslavije mu je podelila najvišje priznanje "Mojster fotografije", leta 1967 pa ga je Mednarodna zveza fotografske umetnosti odlikovala s častnim nazivom "Hon. EFIAP". V zgodovino slovenskega grafičnega oblikovanja se je zapisal kot pionir uporabe fotografije. Umrl je 23. aprila 1986 v Ljubljani.

Nova knjižna izdaja Peter Kocjančič: slovenski filmski plakat | Slovenian Film Poster (1925-1928)

V novi izdaji Slovenske kinoteke in Kinodvora najdete informacije o zgodovini slovenskega filmskega plakata, razmišljanja o mestu filmskega plakata v zgodovini filmske umetnosti, filmski arhivistiki in muzealstvu ter številne ponatise bolj pa tudi manj znanih plakatov Petra Kocjančiča. Uredila Metka Dariš, Ljubljana: 2013.