arhivirana novica

VEČER SFA | Jože Bevc: Smešno-resne plati življenja

Večer je v celoti posvečen režiserju, brez katerega se v slovenskem filmu ne bi tolikokrat smejali. Jože Bevc je posnel več kot 60 kratkih filmov in en celovečerni, znamenito ljubljansko komedijo zmešnjav To so gadi. V prvem, kratkometražnem sklopu predvajamo tudi Bizoviške perice, morda najsubtilnejši primerek našega etnološkega filma (t. i. ljubljanske etnološke šole), ki se je prvi ukvarjal s proučevanjem mestnega in primestnega življenja.

Ponedeljek, 14. oktober, 18.00

Morje je dobro, Jože Bevc, Slovenija, 1958, 35mm, čb, 9'
Bizoviške perice, Jože Bevc, Slovenija, 1959, 35mm, čb, 8'
Mlaj, Jože Bevc, Slovenija, 1960, 35mm, čb, 10'
Izkopana bojna sekira, Jože Bevc, Slovenija, 1961, 35mm, čb, 11'
Dediščina bratov Lumière, Jože Bevc, Slovenija, 1962, 35mm, čb, 11'
Vikend, Jože Bevc, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 10'
Občan Urban, Jože Bevc, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 13'
Kraljevi brivec, Jože Bevc, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 10'  

Ponedeljek, 14. oktober, 20.00

To so gadi, Jože Bevc, Slovenija, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 95'

V ljubljanski predmestni hiši živi avtobusni šofer Štebe (Bert Sotlar), vdovec s petimi sinovi (Radko Polič, Dare Valič, Jože Hrovat, Andrej Prevc, Bogo Sajovic), za katere skrbi gospodinja Rozi (Majda Potokar). Živahni in navihani fantje spravljajo s svojimi potegavščinami v obup tako Rozi kot vso sosesko. Burka z mestne periferije in eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov vseh časov.  

Jože Bevc: Smešno-resne plati življenja
Ob začetku pisanja tega članka sem si želel, da bi slovenskega režiserja Jožeta Bevca poznal tudi osebno. Njegovi filmi so del stalnega repertoarja SFA. Verjetno lahko potrdimo: če v slovenskem filmu ne bi bilo tega režiserja, se ne bi tolikokrat od srca nasmejali. A to ni smeh kar tako – je smeh, ki nastane ob pogledu na komične situacije, ki jih doživi življenje samo. In te so včasih resne. Nekako tako, kot da bi prav nerodno padel, na poseben način, in se smeješ, čeprav te vse boli. Opus njegovih filmov je velik, med največjimi: več kot šestdeset kratkih filmov in en celovečerni iz leta 1977, To so gadi, večna komična uspešnica; ogledali si jo bomo lahko na večeru, ki ga posvečamo Jožetu Bevcu. Za prvi del smo izbrali njegovih enajst kratkih filmov, ki zajemajo obdobje od petdesetih let dalje. Izbor smo naredili tako, da bodo – upamo – gledalci lahko izluščili veličino tega pomembnega filmskega delavca. Zakaj poudarek tej zadnji besedi? Ker je bil Jože Bevc vsestranski, ne samo režiser, pač pa v svojih filmih še scenograf in montažer, poleg tega pa je v mnogih tudi igral, kar daje njegovim izdelkom še poseben čar. Ravno režija in hkrati igra – to je skoraj unikum v slovenskem prostoru. In v igri, predvsem pri gegih, ki so zahtevali tudi domala cirkuške spretnosti, je bil zelo spreten. V množici različnih vsebin je težko izbrati posamezno stvaritev. Na domačih in tujih festivalih je bil nagrajen za številne filme: Življenje po vzorcu – o tekmovalnosti v družbi, Marija iz 6. razreda – o ženski, ki si tudi v zrelih letih vzame čas za šolo, Prav luštno je res na deželi – o starejših fantih na vasi, ki ne morejo dobiti nevest, Ogenj, voda in srce – o gasilcih … in Sončni dnevi občana Urbana. Prav po liku preprostega človeka, občana Urbana, je Bevc najbolj poznan, seveda poleg Gadov. Če si lahko privoščim malo osebne note, pa je moj najljubši Bevčev film Bizoviške perice. Zgodba, ki prikazuje vas in mesto, prepletanja, obrt, ki je ni več, in to v filmu napoveduje, brezčasne prizore pranja ob potoku, travnike, ki jih je pokrila belina belih rjuh. Čeprav Bevc ni bil etnolog, lahko prepoznamo, da je to eden najsubtilnejših etnoloških filmov, primeren t. i. »ljubljanski etnološki šoli«, ki se je prva začela ukvarjati tudi s proučevanjem mestnega in primestnega življenja. Zato smo ta film v Arhivu Republike Slovenije, čigar del je SFA, izbrali za arhivalijo meseca in si odlomek lahko ogledate na spletu. Leta 2005, ob stoletnici slovenskega filma, ko je bil v Ljubljani kongres mednarodne organizacije filmskih arhivov – FIAF, je bil prav ta film prikazan kot slovenski vzorčni primer. Naj zaključimo: Bevčevi filmi živijo in so brezčasni, kajti človeška in družbena nrav se ne menjata kaj dosti. Človeških neumnosti je povsod dovolj, pri birokratih, pohlepnežih, prilizovalcih, neumnežih, ljubosumnežih … Če bodo razmere dovoljevale, se bomo v SFA potrudili, da bi del Bevčeve bogate filmske bere izdali tudi na DVD nosilcu kot filmsko arhivsko gradivo – da bi bili filmi lažje uporabljeni za to, za kar so bili posneti: za gledanje, zdaj in v prihodnosti.
Lojz Tršan, Kinotečnik

Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.