arhivirana novica

Oko 20. stoletja // Kino-uho: Mož s kamero

V torek, 25. februarja, bo ob 21. uri kinotečni hišni pianist Andrej Goričar v živo spremljal nesmrtno klasiko novega sovjetskega filma Mož s kamero (Čelovek s kinoapparatom) Dzige Vertova.

Projekcijo bo uvedla predstavitev najnovejše knjižne izdaje Slovenske kinoteke, študije Oko 20. stoletja: Film, izkustvo, modernost Francesca Casettija, ki je pravkar izšla v zbirki Imago.

»Ali je res, da je film, v dialogu s svojim časom, v večji meri kot katerakoli druga umetnost preizkušal nove oblike videnja, ki so nato postale del skupne kulture? Katerim oblikam videnja je dajal prednost? Na kakšnih temeljih jih je obravnaval? Kako jih je naredil obče?«

To so vprašanja, ki jih zastavlja Oko 20. stoletja, eno ključnih filmsko-teoretskih del novega tisočletja. V njem se Francesco Casetti preko branja vrste filmov, ter v dialogu z avtorji, kot so Balázs, Benjamin, Epstein, Pirandello in številni drugi, posveti soočenju med filmom in njegovim stoletjem. Pri tem zasleduje preobrate v načinih, na katere je film v svoji kratki, a razgibani zgodovini določal filmske in gledalske subjekte, vzburjal čute in domišljijo, poglabljal pogled, posredoval med družbenimi realnostmi ter preizkušal lastna določila. Casettijeva elegantna sinteza osvetli pogoje filmskega videnja – pogleda modernosti, ki združuje pogleda stroja in človeka, in pogleda, v katerem je svet videti razbit na fragmente, a kljub temu vztrajno zavezan ideji totalitete.

»Film je bil v največji meri oko dvajsetega stoletja: ne le zato, ker je zabeležil velik del dogodkov, temveč zato, ker je s tem beleženjem – in vzporednim beleženjem sanj, ki si jih je izpovedala doba – hkrati opredelil tudi način percepcije sveta.«  

Francesco Casetti (1947) je avtor številnih del s področja teorije filma in medijev. Predaval je na vrsti svetovnih univerz (med drugimi Yale, Sorbonne in Berkeley) in je profesor filma na Katoliški univerzi v Milanu. V svojem prvem odmevnem delu Teorie del cinema: 1945-1990 (1993) je poglobljeno razčlenil razvoj povojne filmske misli. Osrednje mesto v njegovem opusu pa nedvomno zaseda L'occhio del Novecento (2005), ki raziskuje razmerje med filmom in modernostjo 20. stoletja.