arhivirana novica

Filmski krožek Inštituta za delavske študije: Kuba, da!

V sklopu Filmskega krožka Inštituta za delavske študije (nekdanji Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze) si bomo v torek, 25. marca, ob 21. uri ogledali klasiko Chrisa Markerja Kuba, da! (Cuba si!) iz leta 1961, prvoosebno beležko kubanske revolucije.

"In tu je film, ki je mojemu srcu najbližji, in ne zato, ker bi bil najnovejši. Posnet v veliki naglici januarja 1961, sredi prvega alarma (dobro veste, da se je v tistem času večina francoskih časnikov posmehovala paranoji Fidela, ki se je čutil ogroženega pred invazijo), skuša posredovati, če že ne izkustva, pa vsaj drhtenje, ritem neke Revolucije, ki bo nemara nekoč obveljala za 'odločilni trenutek' velikega dela sodobne zgodovine." Chris Marker

Po filmu se bomo pogovarjali z gostom Vasjo Badaličem, doktorjem filozofije in samostojnim novinarjem. Beseda bo tekla o različnih bolj ali manj uspešnih poizkusih uvajanja socializma v Latinski Ameriki. Poudarek bo na Venezueli, kjer se trenutno odvija poizkus gradnje demokratičnega socializma 21. stoletja. Vstop prost.

Projekcijo bo uvedla predstavitev najnovejše knjižne izdaje Slovenske kinoteke, monografije Neuklonljivost vizije: politični dokumentarni film po drugi svetovni vojni avtorja Andreja Špraha. Neuklonljivost vizije obravnava politično dokumentarnost po drugi svetovni vojni s posebnim poudarkom na obdobju 60. in 70. let 20. stoletja. To je bil čas najintenzivnejšega osvobodilnega boja s filmskimi sredstvi kot sestavnega dela revolucionarnih vrenj, ki so izbruhnila po vsem svetu. V njih so si tisti, ki jih je sistem izvrgel, zanemaril in poteptal, prizadevali za vrnitev dostojanstva in osnovnih pravic. Ne glede na vprašanje ali je odporniška ustvarjalnost izvirala neposredno iz bojnih vrst ali pa so z njo nastopali neodvisni filmarji, so bila odločilna njihova zavzemanja za isti cilj – doseganje enakopravnosti na vseh eksistencialnih ravneh. V okviru teh prizadevanj razprava raziskuje sedem geostrateških žarišč, v katerih je odporniški dokumentarizem obdobja pustil najopaznejši pečat: angažirane in revolucionarne kinematografije Francije, Latinske Amerike, Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Poljske, Češkoslovaške ter nekdanje Jugoslavije.