arhivirana novica

razstava: Piran v filmu

V torek, 14. oktobra, ob 20. uri vljudno vabljeni v Mestno galerijo Piran na otvoritev edinstvene razstave Piran v filmu!

 

Piran v filmu 

Politika v nekdanji Jugoslaviji se je od srede petdesetih let prejšnjega stoletja nekoliko liberalizirala, in takrat je Piran z bližnjo okolico postal prizorišče živega in pestrega filmskega dogajanja. Na Fornačah ob vhodu v Piran so zagnali nov filmski studio in vzpostavili dobro poslovno mednarodno filmsko sodelovanje, ki se je vpelo v tedanjo rast svetovne filmske produkcije. V koprodukcijah s tujimi partnerji so nastali številni filmi, ki so bolj ali manj polnili kinematografe po svetu. V tistem času je film stopil na pot, ki je vodila k enemu od njegovih vrhuncev, medtem ko je jugoslovanski film vse bolj pridobival na svetovni veljavi kot suverena, kakovostna in prepoznavna ustvarjalnost.

Mednarodno sodelovanje je v Slovenijo pripeljalo mnoge tuje filmske ustvarjalke in ustvarjalce. Mondeni filmski svet je prišel tudi na piranske ulice in v portoroške hotele. Po Fornačah in Piranu so se takrat sprehajali Orson Welles, Marcello Mastroianni, František Čap, James Mason, Maximilian Schell, James Coburn, Sam Peckinpah, Stewart Granger, Klaus Kinski, Yves Montand, Simone Signoret, Alida Valli, Gillo Pontecorvo, Alberto Lattuada, George Hamilton, Peter Lawford, Rex Gildo, Arne Mattsson in drugi, ki so jim družbo delali domači filmski ustvarjalci in ob njih pridobivali priložnosti ter izkušnje. V delo filmskih ekip so bili vključeni mnogi slovenski igralci, tonski mojstri, snemalci, mojstri luči, maskerji in drugi. V filmski vrtiljak so se ujeli tudi domačini, ki so ustanovili društvo statistov in nastopili v mnogih filmskih scenah. Dijaki takrat ustanovljene Gimnazije v Piranu se spominjajo, da so jih poslali na snemanja, zaradi česar je odpadla marsikatera šolska ura in dan. Piran in okolica pa nista bila mamljiva le za tujce, temveč tudi za mnoge slovenske filmarje, ki so tu posneli kar nekaj filmskih klasik.

Vse to lokalno dogajanje je pomembno zaznamovalo polpreteklo filmsko zgodovino Slovenije, ki ju na novo osvetljujeta in predstavljata razstava Piran v filmu in katalog Piran v filmu. Koprodukcijski časi Slovenije. Osnovno idejo projekta je oblikovala dobra poznavalka filma, njegove zgodovine in sodobne problematike, Majda Širca. Filmska dediščina tega dela Slovenije je tako postala na eni strani predmet temeljne muzejske raziskave in na drugi sprožilec za nastanek novih umetniških del.

Razstava in katalog sta nastala v času, ki je na meji med dokončno pozabo in še živim spominom. Med mnogimi akterji, ki so ustvarjali to polpreteklo filmsko magijo na Obali, jih je namreč živih le še nekaj, katerih spomini so primarni zgodovinski vir. Z njim je danes še mogoče interpretirati in razvozlavati pisne dokumente v arhivih in dopolniti posnete filmske scene z anekdotami, ki so se zgodile za kamero.

Razstava v Mestni galeriji Piran obravnava filmsko dediščino na tri načine, tako da je njena postavitev pravzaprav splet treh vsebinsko in formalno raznolikih segmentov. Prvi in drugi del, imenovana Piran pred kamero in Piran za kamero, sta dva obraza enega, ki popisuje zgodovino z besedilom Majde Širca, opremljenim s citati (Op. cit.) v obliki žive filmske slike. Nasvidenje, Piran! pa je umetniško interpretiranje današnjega stanja nekdaj aktualnega filmskega studia na Fornačah.

Piran za kamero je dokumentarna razstava, ki jo je avtorsko koncipirala Majda Širca. Prinaša pomembne poudarke iz zgodovine mednarodnih filmskih koprodukcij in drugih oblik poslovanja filmskih podjetij, ki so rezultirali v nastanku filmov, posnetih v Piranu in filmskem studiu na Fornačah ter na Slovenski obali. Ta del razstave je pravzaprav materializacija prvega poglavja izjemnega kataloga Piran v filmu, ki je izšel ob razstavi in poleg filmskega dogajanja na Slovenski obali obravnava še osrednjo Slovenijo ter prinaša filmografijo, ki je nastala v sodelovanju z mednarodnimi filmskimi ekipami. Avtorica se je pri delu oprla na pričanja tedanjih akterjev, preučila je dostopno filmsko gradivo in dokumentacijo, ki ju hranijo v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije, na RTV Slovenija in v Slovenski kinoteki, ter pregledala zapise v časopisih, revijah in knjigah. Obsežno in poglobljeno besedilo je pomemben prispevek k raziskavam predstavljene teme.

Dokumentarna razstava, ki je drugačen medij od tiskovine, je omogočila, da so se citati v besedilu, ki se nanašajo na predstavitve filmov, materializirali v obliki projiciranih izsekov iz pisanih filmov. Katalog je tako postal večdimenzionalen in je dobil razsežnost, ki je brez razstave ne bi imel.