arhivirana novica

FDF/Retrospektiva: Politični dokumentarec od 50. do 70. let

Izbor retrospektive zajema obdobje, v katerem je radikalna dokumentarna ustvarjalnost dosegla enega nespornih zgodovinskih vrhuncev. V procesih socialne in politične prenove od druge polovice 50. do začetka 70. let preteklega stoletja, ki so se odvijali prek poglobljene kritike in reformnih prizadevanj pa vse do radikalne revolucionarne akcije, je imel dokumentarec pomembno vlogo soudeleženca v dogajanju, nosilca idej in sredstva posredovanja informacij. Temeljni sklopi retrospektive tako zajemajo večinski del produkcije slovite poljske »črne serije«, prizadevanja britanskega »svobodnega filma«, dokumentiranje dogajanja ob znameniti »praški pomladi« na Češkoslovaškem ter kolektivna zavzemanja v francoskem in britanskem angažiranem dokumentarcu s konca 60. in začetka 70. let. Ob prevladujočem delu gibanjskih oziroma kolektivnih podvigov se v pregled uvrščata tudi deli, ki sta obsojali francosko kolonialno politiko in najavljali poznejše skupinske revolucionarne filmske akcije: Tudi spomeniki umirajo Alaina Resnaisa in Chrisa Markerja ter Alžirija v plamenih Renéja Vautiera.

Politični dokumentarni film se v najsplošnejših okvirih deli na tri skupine, povezane s stopnjo subverzivnosti oziroma radikalnosti njihovih prevratnih prizadevanj: militantni, kritični in reformni dokumentarec. Čeprav ne gre za striktne oznake in ostre zamejitve, saj se odporniška določila pogosto prepletajo ali dopolnjujejo, lahko vanje razporedimo izbrane filmske naslove. V prvo kategorijo se tako uvrščajo dela francoske Groupe Medvedkine de Sochaux in britanske London Women’s Film Group; oznako kritičnosti lahko pripišemo »črni seriji« ter zavzemanjem Resnaisa, Markerja in Vautiera; reformna prizadevanja pa so opazna zlasti v obravnavah »praške pomladi« in »svobodnem filmu«. Značilnost prve, najradikalnejše oblike političnega angažmaja (znane tudi pod oznakami revolucionarni, aktivistični, subverzivni, disidentski dokumentarni film) predstavlja dejavno sodelovanje cineastov v političnem boju. V naših primerih gre za kolektivna zavzemanja filmarjev, ki so v okviru francoskih sindikalnih gibanj sodelovali v velikih delavskih nemirih v Franciji (Skupina Medvedkin), ter za feministično skupino britanskih aktivistk, ki dokumentirajo vlogo žensk v velikih rudarskih stavkah leta 1972.

V drugem sklopu je silovit kritični naboj zaznaven v filmih poljskih dokumentaristov (najpogosteje delujočih v tandemih), ki so v času »oktobrske odjuge« uperili svoje obtožujoče objektive v nevralgične točke za navidezno brezhibnimi pročelji socialistične realnosti. Med njimi so bila v ospredju vprašanja mladostniške brezperspektivnosti in prestopništva, prostitucije, alkoholizma in revščine. Odločna kritika izbranih francoskih avtorjev pa je bila poleg napada na krivice, ki so jih Francozi prizadejali afriškim ljudstvom, usmerjena tudi proti ameriški imperialistični invaziji v Vietnamu.

Britanska reformna zavzemanja so izvirala predvsem iz fenomena nastajanja »nove levice« ter nastopa generacije »jeznih mladeničev«, ki so jim pripadali tudi dokumentaristi »svobodnega filma«. Njihova dela so v prvo vrsto postavljala življenje mladih in porajanje novih subkulturnih gibanj. Za reformna dogajanja na Češkoslovaškem pa je značilno, da so bili dokumentaristi naklonjeni spremembam nove politične garniture; v središču njihove obravnave je predvsem potek pomladnih dogodkov, prav tako pa odražajo izjemen šok ob okupaciji sil Varšavskega pakta, ki jih je krvavo zatrla.

Za razvoj angažiranega dokumentarca je bila ob politični prodornosti pomembna tudi inovativnost v estetskih in formalnih razsežnostih, s katerimi so tedanji najradikalnejši cineasti obravnavali žgoče družbene probleme. V vrsti prenovitvenih teženj naj izpostavimo zlasti kompilacijski in esejistični dokumentarec, ki sta s svojimi značilnostmi zaznamovala eno najpomembnejših del filmske zgodovine Daleč od Vietnama.
Andrej Šprah

Spored retrospektive na Festivalu dokumentarnega filma
sreda 11.3. ob 19.00
Člen nič (Paragraf zero)
Włodzimierz Borowik, Poljska, 1957, 35mm, čb, 16', svp
Film raziskuje in problematizira tabu v socialistični Ljudski republiki Poljski, v kateri prostitucija uradno ni obstajala.
Ljudje od nikoder (Ludzie z pustego obszaru)
Kazimierz Karabasz, Władysław Ślesicki, Poljska, 1957, 35mm, čb, 15', svp
Ljudje iz naslova so najstniki, ne huligani ali prestopniki, a vseeno odtujeni od sveta, za katerega se jim zdi, da jim nima veliko ponuditi. Družbena kritika se zrcali v bežnih vpogledih v življenja mladostnikov, ki oživijo šele na divjih zabavah, prepojenih z alkoholom in rock'n'rollom.
Pazite se huliganov (Uwaga, chuligani!)
Jerzy Hoffman, Edward Skórzewski, Poljska, 1955, 35mm, čb, 12', svp
Prikaz in kritika življenja huliganov in tudi sistema, ki tovrstni življenjski slog spodbuja in se obenem pretvarja, da le-ta sploh ne obstaja.
Tam,kjer vošči lahko noč hudič (Gdzie diabel mówi dobranoc)
Kazimierz Karabasz in Władysław Ślesicki, Poljska, 1956, 35mm, čb, 11', svp
Dogajanje filma se odvija okoli dolgo načrtovanega »centra kulture« v odročnem varšavskem predmestju Targówek, kjer med prebivalci pod površino tiho vreta dolgčas in nezadovoljstvo.
Kraj prebivališča (Miejsce zamieszkania)
Maksymilian Wrocławski, Poljska, 1957, 35mm, čb, 16', svp
Grenak vpogled v stanovanjsko naselje, ki je bilo načrtovano v duhu sodobnega komforta, a zgrajeno povsem drugače: štirideset družin si deli eno kuhinjo, zakonski pari živijo v ločenih prostorih, glasno napovedovani »kulturni prostori« pa so zlorabljeni. Možje svoje skrbi utapljajo v pivu in vodki.
Otroci obtožujejo (Dzieci oskarżają)
Jerzy Hoffman, Edward Skórzewski, Poljska, 1956, 35mm, čb, 10', svp
Otroci iz naslova so potomci alkoholikov in za mnoge med njimi se zdi, da bodo tudi sami stopili na turobno pot staršev.

četrtek 12.3. ob 18.00
Daleč od Vietnama (Loin du Viêtnam)
Chris Marker, Jean-Luc Godard, Alain Resnais, Claude Lelouch, Agnès Varda, Joris Ivens, William Klein, Francija, 1967, 35mm, barvni, 115', svp
Leta 1967 skupina režiserjev pod organizacijsko taktirko Chrisa Markerja posname omnibus Daleč od Vietnama, srdito obsodbo vietnamske vojne in protest zoper ameriško intervencijsko politiko. V kontekstu takrat najbolj medijsko izpostavljene vojne v svetovni zgodovini pomeni ta učna ura filmske gverile poskus protiudarca, razgaljanja in interpretacije množične medijsko-propagandne kampanje, kakršno je vršila ameriška oblast.

petek 13.3. ob 19.00
Tudi spomeniki umirajo (Les statues meurent aussi)
Alain Resnais, Chris Marker, Francija, 1953, 35mm, čb, 30', ap
Film prikazuje serijo kipov, mask in drugih tradicionalnih umetniških eksponatov in običajev subsaharske Afrike in spregovori o popačeni podobi le-teh, posledici kolonializma.
Alžirija v plamenih (L’Algérie en flammes)
René Vautier, Francija, 1958, 16mm, čb, 20', ap
Film spremlja alžirsko narodnoosvobodilno vojsko v boju proti kolonializmu.
Sochaux 11. 6. 1968. (Sochaux, 11 Juin 1968)
Groupe Medvedkine de Sochaux, Francija, 1970, 35mm, čb, 18', ap
Pričevanje o stavki v tovarni Peugeot.
S krvjo drugih (Avec le sang des autres)
Groupe Medvekine de Sochaux, Bruno Muel, Francija, 1974, 35mm, barvni, 50', ap
Dokumentarec o tovarni Peugeot v mestecu Sochaux v sedemdesetih letih in o regiji, v kateri je Peugeot lastnik vsega: domov, trgovin, šol in zabave.

sobota 14.3. ob 21.00
O, dežela sanj (O Dreamland)
Lindsay Anderson, VB, 1953, 16mm, čb, 12'
Puščobna fotografija in impresionistična zvočna steza nas popeljeta na ogled znamenitosti zabaviščnega parka Dreamland v Margatu.
Lepi časi (Nice Time) Claude Goretta, Alain Tanner, VB, 1957, 16mm, čb, 17'
Impresije s trga Piccadilly Circus na poletno noč leta 1957.
Mama ne pusti (Momma Don’t Allow)
Karel Reisz, Tony Richardson, VB, 1956, 35mm, čb, 22'
Večer v Wood Green Jazz Clubu, kjer igra Chris Barber's Jazz Band in se zabava občinstvo mladeničev in mladenk. Vpogled v na novo porajajočo se mladostniško kulturo.
Žene iz Rhondde (Women Of The Rhondda)
London Women’s Film Group, VB, 1972, 16mm, čb, 20'
Štiri ženske opisujejo življenje v rudarski vasici v južnem Walesu v tridesetih letih in govorijo o vlogi žensk v rudarski skupnosti.

nedelja 15.3. ob 18.00
Mi smo fantje iz Lambetha (We are the Lambeth Boys)
Karel Reisz, VB, 1959, 35mm, čb, 53', bp
Člane kluba Alford House Youth Club spremljamo v šoli, pri delu in pri klubskih aktivnostih. Portret življenja navadnih mladostnikov iz delavskega razreda.
Zatočišče Anglija (Refuge England)
Robert Vas, VB, 1959, 16mm, čb, 27', bp
Film spremlja madžarskega begunca, ki prispe v London: mešajo se občutki osamljenosti in začudenja, obupa in upanja.

ponedeljek 16.3. ob 18.00
Čas, ki ga živimo (Čas, ktorý žijeme)
Vladimír Kubenko, Ladislav Kudelka, Jaroslav Pogran, Otakar Krivánek, Ivan Húšt’ava, Češkoslovaška, 1968, čb, 60'
Film spremlja prve mesece leta 1968, ko ni bilo nič jasno, a vsi so vedeli, da se bo življenje spremenilo. Avtentičen in kompleksen prikaz želja, predstav in upanj na pragu praške pomladi.
Oratorij za Prago (Oratorio for Prague)
Jan Němec, Češkoslovaška, 1968, čb, 30', ap
Němec je snemal dokumentarni film o ozračju politične svobode v obdobju praške pomladi, ko so Češkoslovaško zasedli sovjetski tanki. Film je povsem spremenil tok: postal je edinstven dokument okupacije in konca »socializma s človeškim obrazom«.
Bedenje (Tryzna)
Vladimír Kubenko, Peter Mihálik, Dušan Trančík, Češkoslovaška, 1969, čb, 24'
Zborovanje ob smrti študenta Jana Palacha, ki se je zažgal v protest proti sovjetski okupaciji. Komemoracijsko zborovanje je trajalo pet dni.