arhivirana novica

Kurja polt 2: Mario Bava 101

16.–19. 4. 2015 / Slovenska kinoteka, Kinodvor / Ljubljana

»Kot režiser sem vedno delal napake. Moji glavni hibi sta bili dve: prvič, nikoli nisem mogel ostati resen več kot dve minuti, in ko producent sreča režiserja, ki ne nosi očal in nima togega, jeznega izraza … no, misli si, da ta dečko že ni pravi režiser; in drugič, vedno sem se skušal znajti s tistim, kar so mi dali. Če sem za prizor potreboval velik, hiter avto, pa so mi dali majhno, staro kripo, bi bil moral udariti po mizi in kričati, dokler mi ne bi dali tistega, kar sem hotel. Jaz pa sem skomignil z rameni in raje spremenil prizor. In kakšen je bil rezultat? Namesto da bi rekli, 'Bravo! Prihranil si nam toliko denarja!', so mi naslednjič, ko sem prosil za avto, pripeljali bicikel …« Mario Bava

»Med avtorskimi režiserji je moj oče slovel kot mojstrski tehnik in ekspert na področju posebnih učinkov. Na snemanje filma Terrore nello spazio (1965), pri katerem sem prvič nastopil kot pomočnik režije, so prihajali vsi veliki režiserji italijanskega filma, med njimi celo De Sica, da bi opazovali očeta, kako z neznatnimi sredstvi ustvarja neverjetne prizore in scenografijo. Takrat sem spoznal, kako pomemben človek je.« Lamberto Bava

Vikend-festival filmske groze Kurja polt se z drugo edicijo pomika na pomladni april in, kot napovedano, ob bok staremu mojstru že postavlja mlado kri. V izbrani beri sodobne produkcije predstavljamo peščico čistokrvnih grozljivk in med njimi še kakšnega odpadniških ljubljencev festivala, filmov nelagodja, ki uhajajo iz strogih žanrskih okvirjev, pa zato nič manj ne sršijo dlak. Tu je Aleluja (Alléluia) belgijskega genija sodobne grozljivke Fabricea du Welza, dobitnik zlate Mélièsove nagrade 2014; novozelandska mokumentarna vampirijada in ena najbolj smešnih grozljivk zadnjih let Kaj počnemo v temi (What We Do in the Shadows) Taika Waititija in Jemaina Clementa; pa surova in žilava priredba Cormaca McCarthyja Božji sin (Child of God) v režiji hollywoodskega čudežnega »dečka« Jamesa Franca.

V skladu s svojim kredom pa se Kurja polt tudi letos ozira nazaj, v anale filmske groze, ter s ponosom napoveduje plod neumornega brskanja po filmskih trezorjih križem Italije: retrospektivo Mario Bava 101. Lani smo praznovali stoletnico rojstva tega velikana filmske grozljivke, virtuoza filmske fotografije in velikega maga posebnih učinkov, očeta italijanske gotike in gialla, pri katerem so se učili in navdihovali Dario Argento in Federico Fellini, Martin Scorsese in Francis Ford Coppola, Roger Corman, Tim Burton, Sam Raimi, Joe Dante in Quentin Tarantino. Ker je prav vsako leto primeren čas za praznovanje opusa Maria Bave, se režiserju poklanjamo ob nič manj častitljivi 101. obletnici rojstva z retrospektivo avtorjevih antoloških mojstrovin: od najsijajnejših, najbolj vplivnih in prelomnih primerkov gotske grozljivke (La maschera del demonio, Operazione paura) in avtohtonega gialla (Sei donne per l'assassino), prek omnibusa, ki je dal ime kultnim metalcem (I tre volti della paura alias Black Sabbath), do prapočela vseh »body count« slasherjev (Ecologia del delitto alias Reazione a catena) in enega režiserjevih redkih krimičev, dolgo izgubljene mojstrovine poliziottesca (Cani arrabbiati).

Horror maestro Mario Bava (1914–1980) se je rodil v San Remu očetu snemalcu in mojstru posebnih učinkov, Eugeniu Bavi. Odraščal je »med miniaturo in prgiščem sulfata«, ob očetovih zgodbah o levih, ki so na snemanju legendarnega Quo vadis? grizli statiste. Kmalu je postal tihi fenomen Hollywooda na Tiberi. S svojo neverjetno iznajdljivostjo pri izdelavi posebnih učinkov in izjemnim občutkom za filmsko fotografijo je rešil prenekatero produkcijo v stiski. Kot snemalec in direktor fotografije je delal z režiserji, kot so G. W. Pabst, Roberto Rossellini, Jacques Tourneur, Riccardo Freda in Raoul Walsh, ter marsikaterega njihovih filmov celo anonimno dokončal.

Kot režiser je izpilil samosvojo govorico sprva ekspresivne črno-bele fotografije, nato halucinantnih barvnih odtenkov, grotesknih, hiperstiliziranih umorov in za italijanski žanr značilno zamotanih zgodb, polnih avtorjevega nežnega in subtilnega, a hkrati pikrega in sarkastičnega, kot britev ostrega smisla za humor. Čeprav na domačih tleh dolgo spregledan, je ustoličil tehnične, formalne in narativne standarde italo-horrorja. Z zrcali in slikarijami na steklo, miniaturami in maketami, večkratnimi ekspozicijami ter lučmi in masko po natančno odmerjenem barvnem ključu je izumljal postopke, ki so si jih kasneje izposojali veliki režiserji od R. Scotta (Osmi potnik) do Fellinija (Toby Dammit). Bil je prijazen in preprost človek, »gentleman stare šole«, režiser neznatnih proračunov in neznanske domišljije. Režijski prvenec je podpisal šele pri poznih 46. letih. Kar je sledilo, je zgodovina, kot pravijo, pa tudi srž in srčika festivala Kurja polt 2 in retrospektive Mario Bava 101. Udeležba: obvezna.
Maša Peče in festival Kurja polt


Več na www.kurjapolt.org.


Spored v Slovenski kinoteki in Kinodvoru:

16. 4. četrtek
Slovenska kinoteka:
19:00 Demonova maska La maschera del demonio, Mario Bava, 1960
21:15 Trije obrazi groze I tre volti della paura alias Black Sabbath, Mario Bava, 1963
23:15 Demoni Dèmoni, Lamberto Bava, 1985

17. 4. petek
Slovenska kinoteka:
18:00 Fumetti dell'orrore: od Dylan Doga do Lucifere
Intermedijsko predavanje o zgodovini italijanskega horror stripa. Predava Pia Nikolič (Zavod Stripolis). Vstop prost.
19:00 Smrt iz onostranstva Operazione paura, Mario Bava, 1966

Kinodvor:
21:00 Stekli psi Cani arrabbiati, Mario Bava, 1974
23:15 Božji sin Child of God, James Franco, 2013

18. 4. sobota
Kinodvor:
19:00 Aleluja Alléluia, Fabrice du Welz, 2014

Slovenska kinoteka:
21:15 Šest žensk za morilca Sei donne per l'assassino, Mario Bava, 1964
23:00 Ekologija zločina Ecologia del delitto alias Reazione a catena, Mario Bava, 1971

19. 4. nedelja
Kinodvor:
19:00 Kaj počnemo v mraku What We Do in the Shadows, Taika Waititi, Jemaine Clement, 2014


Pri organizaciji retrospektive Mario Bava so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Carmen Accaputo (Fondazione Cineteca di Bologna), Laura Argento in Maria Coletti (Cineteca Nazionale – Ufficio Diffusione Culturale), Donatello Fumarola, Alba Gandolfo (Cineteca D.W. Griffith, Genova), Alfredo Leone (International Media Films), Anders Lundgren in Rickard Gramfors (Klubb Super 8), Alberto La Monica (Festival del Cinema Europeo, Lecce), Cristina D'Osualdo (Ripley's Film).

Vstopnice in paketi:
Slovenska kinoteka: 4 € / 2 € (člani kluba Kinopolis)
Kinodvor
: 5,30 € / 4,50 € (dijaki, študentje, upokojenci in brezposelni) / 3,80 € (člani Kluba Kinodvor)
Festivalski paket (vse projekcije): 30 €

Vstopnice za projekcije v Slovenski kinoteki so naprodaj pri blagajni Slovenske kinoteke.
Vstopnice za projekcije v Kinodvoru so naprodaj pri blagajni Kinodvora.

Predprodaja paketov poteka pri blagajni Kinodvora od 8. do 15. aprila. Na voljo je omejeno število paketov!
Imetnik/ca Festivalskega paketa dviguje na blagajnah brezplačne vstopnice, ki jih lahko prevzame ob nakupu paketa ali tekom festivala, najkasneje pa 30 minut pred začetkom posamezne predstave.