Filmska kunsthisterija: trije filmi, tri predavanja

V sredo, 8. aprila, društvo Kunsthisterik v sodelovanju z Slovensko kinoteko debutantsko pripravlja enodnevni filmski dogodek. Projekcije treh filmov o slikarjih, delujočih v 19. in 20. stoletju, bomo pospremili s predavanji doc. dr. Igorja Škamperleta (Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta UL), doc. dr. Rebeke Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta UL) ter red. prof. dr. Leva Krefta (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta UL) ter krajšo debato po vsakem predavanju.
V sodelovanju z Društvom študentov umetnostne zgodovine Kunsthisterik.

Obisk projekcij in predavanj je brezplačen.



spored
9.30
Goyeve prikazni (Goya's Ghosts)
Miloš Forman, ZDA/Španija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 114’, sp
Zgodovinska drama se začne leta 1792 v Španiji in skozi oči velikega španskega slikarja Francisca Goye pripoveduje zgodbo o skupini ljudi, ujetih v času politične zmede in zgodovinskih sprememb. Film spremlja dogajanje od poznih let španske inkvizicije, vpada Napoleonove vojske do končne zmage Angležev nad Francozi in vrnitve španske monarhije.
Projekciji sledi predavanje doc. dr. Igorja Škamperleta (Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta UL) in diskusija.  

13.00
Življenje s Picassom (Surviving Picasso)
James Ivory, ZDA, 1996, 35mm, 1.85, barvni, 125', sp
Deset let življenja morda najslavnejšega slikarja dvajsetega stoletja skozi oči študentke umetnostne zgodovine, ki vsa ta leta kljubuje njegovi dominantnosti, nestanovitnosti in nezvestobi ter izkleše največjo umetnino – svojo osebnost.
Projekciji sledi predavanje doc. dr. Rebeke Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta UL) in diskusija.  

17.00 
Frida
Julie Taymor, Kanada/Mehika/ZDA, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 123', sp
Avtobusna nesreča je septembra 1925 za vedno spremenila življenje Fride Kahlo, bodoče mehiške slikarke, upornice v svetu umetnosti, izzivalne seksualne revolucionarke in brezkompromisne politične aktivistke. Ko si je Frida opomogla in shodila, je obiskala znanega mehiškega slikarja Diega Rivero, da bi ji odkrito povedal mnenje o njenih slikah. Rivera je bil nad njenim delom očaran, najbolj pa so ga prevzeli vztrajnost, očarljivost in lepota mlade slikarke.
Projekciji sledi predavanje red. prof. dr. Leva Krefta (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta UL) in diskusija.