arhivirana novica

Animateka: Duhovi preteklosti

v petek, 6. novembra, ob 21. uri
in
v torek, 10. novembra, ob 19. uri

Animateka: Duhovi preteklosti








Duhovi preteklosti (Consuming Spirits)
Christopher Sullivan, ZDA, 2012, digital, 1.85, barvni/čb, 129', bp
Nenavadno narisani junaki živijo v Gardener’s Corners, temačnem in disfunkcionalnem apalaškem mestu. Sullivanovi protagonisti – novinarka in voznica avtobusa Gentian Violet, voditelj radijskih pogovornih oddaj Earl Gray in ponižen časnikar Victor Blue – si delijo temačne skrivnosti iz svoje preteklosti in vsakdanjega življenja. Deloma avtobiografski film Duhovi preteklosti uporablja pestro mešanico različnih slogov animacije, da bi povedal zgodbe treh različnih likov in opisal muke, s katerimi se soočajo. 



Duhovi preteklosti
je ameriška animirana drama in režijski prvenec Chrisa Sullivana. Ta deloma avtobiografski film uporablja pestro mešanico različnih slogov animacije, da bi povedal zgodbe treh različnih likov in opisal muke, s katerimi se soočajo v vsakdanjih življenjih. Film sledi življenju treh prebivalcev izmišljenega mesta Magguson, ki vsi delajo pri mestnem časopisu The Daily Suggester. Medtem ko interakcije med njimi sprva nakazujejo le površinske delovne odnose, v toku filma gledalec izve, da imajo globlje razmerje in da vsi prikrivajo določene skrivnosti. Duhovi preteklosti, ki jih je Chris Sullivan ustvarjal skoraj petnajst let, so skrbno zgrajena mojstrovina eksperimentalne animacije. Sullivan, ki je snemal sličico za sličico na 16-mm filmski trak, gladko združi vrsto tehnik – izrezanko, risanje s svinčnikom, kolaž in stop-motion – v izrazit, značilen vizualni slog. Pri tem zgradi hipnotično, plastovito naracijo, napeto grozljivo pripoved, ki sledi prepletenim življenjem treh sorodnih duhov, zaposlenih pri lokalnem časopisu v mestu nekdaj močne industrijske regije ameriškega Srednjega zahoda. Kopičenje teh podob vodi k močnemu atmosferskemu učinku, ki je dosežen s spretno kombinacijo domiselne scenografije, nenehno premikajočih se vizualnih perspektiv, fluidnih premikov kamere, živopisne barvne palete in nepozabne glasbe.

Prvo od petih poglavij nam predstavi protagoniste, katerih izrazito grdi obrazi, preklasta telesa in pusti, naveličani glasovi nas bodo verjetno preganjali dolgo po koncu filma. Earl Gray (glas mu je posodil Robert Levy) je priletni nočni radijski voditelj, ki nespečnežem deli zelo podrobne, nekoliko metaforične vrtnarske nasvete. Gentian Violet (Nancy Andrews) živi s svojo ostarelo mamo in oblikuje strani pri časopisu. Zapletena je v površno ljubezensko razmerje s sodelavcem Victorjem Blujem, propadlim tipom, ki ima stalne težave s šefom zaradi bizarno neprimernih izborov fotografij in spremnega besedila. Vsaj v tem smislu je Victor, ki govori z glasom gospoda Sullivana, nekakšen alter ego filmarja, vešč ilustrator, ki se zanima za vsakršno kulturo in ki svojo izmišljeno provincialno pokrajino okrasi z nenavadnimi malimi šalami in aluzijami. Zdi se, da skoraj vsaka sličica v Duhovih preteklosti – imajo jih več kot 230.000 – vsebuje podoben kanček prikrite in zakopane duhovitosti.

Ta gostota podrobnosti prispeva k vznemirjajoči emocionalni intenzivnosti filma. Usode Gentian, Earla in Victorja se združijo v avtomobilski nesreči, v kateri se hudo poškoduje nuna in za katero se sprva zdi, da spada v kategorijo »naključnega, nesmiselnega«. Vendar pa nič v univerzumu gospoda Sullivana ni naključno in nadaljnja poglavja pod površino razkrijejo klobčič temačnih pomenov.

Bolje da odkritje teh prepustimo gledalcu, saj je del užitka Duhov preteklosti čudenje finesam njihove zasnove. Od barvitih, natrpanih dnevnih realnosti likov potujemo v območja spomina in fantazije, ki so večinoma prikazana s preprostimi črno-belimi črtnimi risbami. Preteklost se zajeda v sedanjost in posledice napol pozabljenih transgresij se odigrajo na presenetljive, a vseeno čudno logične načine.

Sullivanova slikovna bistroumnost in živahno pripovedovanje zgodbe sta očarljiva na načine, ki nasprotujejo grobosti zgodbe, ne da bi otopili njene globoke bridkosti. Tkejo zapleten, opojen urok in misli poženejo v nekaj smeri hkrati, ki pa vse ne vodijo v vesele kraje. Ker so ta območja predstavljena s pretiranimi, pogosto komičnimi podobami, še niso manj pretresljiva, vendar pa to ustvari vtis očaranja, ki slaba občutja postavi na glavo. Ta film človeka včasih potre, a ga tudi čudi.

Christopher Sullivan je animator, filmar in performer, ki že trideset let deluje na področju eksperimentalnega filma in gledališča. Njegova dela so bila prikazana na festivalih, v gledališčih in muzejih po vsem svetu, vključujoč Animafest Zagreb, Ann Arbor Film Festival, New York Short Film Festival, Black Maria Film + Video Festival, in v Pacifiškem filmskem arhivu. Je avtor naslednjih kratkih filmov: Landscape with the Fall of Icarus (1992), Rume's (1988), Master of Ceremonies (1986), The Beholder (1983), Ain't Misbehavin' (1981), Lessons (1980). Trenutno ustvarja svoj novi eksperimentalni celovečerec The Orbit of Minor Satellites.
Igor Prassel