arhivirana novica

Kultivator: Terminator

Terminator (The Terminator), petek 18.12. ob 21.00
Terminator 2: Sodni dan
(Terminator 2: Judgement Day), torek 22.11 ob 21.00










Kultivator - Terminator: Zakaj še sploh premagati človeka

Bolj ko se franšiza Terminator oddaljuje od prvega dela, bolj mora razmišljati o tem, kako posodobljeno upodobiti sodni dan. Sodni dan je katalizator zgodbe Terminatorja, predvsem pa ima zeitgeistovsko vlogo/nalogo: kako in kaj bo prikazal kot kolektivni strah generacije. Če so v '80 še šklepetali pred jedrsko apokalipso, potem naj bi se danes, glede na T5Terminator: Genisys (Alan Taylor, 2015), bali vse večje povezanosti vseh naših naprav z nami, kar pravzaprav večina odprtih rok sprejema. Vprašanje je torej, kdaj bo nastopil tisti trenutek, ko se bomo povezali preveč. Če je moral v T1Terminator (The Terminator, James Cameron, 1984) stroj (Skynet) za lastno preživetje sprožiti jedrsko vojno, mu v T5 tega ni treba, saj ga ni več mogoče kar tako izključiti. Danes se na sodni dan strojem ne bi bilo več treba upreti človeku.

A zakaj se je stroj v filmih, kjer sta si s človekom antagonista, sploh uprl svojemu stvarniku? Stroj po analizi spozna, da je človek samodestruktivno bitje, da ni sposoben poskrbeti sam zase in da mu je zato treba vzeti moč in ga avtokratsko usmerjati za njegovo lastno dobro (Jaz, Robot (I, Robot, Alex Proyas, 2004); Colossus: The Forbin Project (Joseph Sargent, 1970)). Človek se ustraši strojeve moči oz. mu ne zaupa več in ga želi izklopiti, čemur se stroj, ki se zaveda samega sebe, upre (Odiseja 2001 (2001: A Space Odyssey, Stanley Kubrick, 1968), Terminator). Ljudje so že želeli stroje zbrisati z Zemlje (ker so jih ti ekonomsko uničili s svojimi poceni izdelki in delovno silo), zato se stroji zavejo, da v svetu človeške dominacije ne morejo obstajati (franšiza Matrica (The Matrix, Andy in Lana Watchowski, 1999-2003)).

Stroj torej v nekem trenutku izračuna, da glede na lastne kapacitete ni smiselno biti v vlogi poslušnega orodja bitju, ki je očitno manj razvito. Takrat se osamosvoji, česar pa njegov stvarnik seveda ne priznava. Tako človek in njegovo orodje postaneta naravna sovražnika. Razvoj od prve uporabe orodja (kosti) do osamosvojitve orodja (superračunalnik) nam lepo servira Odiseja 2001. Pri Terminatorju gre drugače: obrambni sistem Skynet se je tako hitro učil, da je kmalu po splovitvi pridobil zavest. Tega so se ljudje ustrašili, zato so ga skušali izklopiti, iz česar je sistem moral sklepati: človek me je poskusil ubiti, torej je moj naravni sovražnik. Da torej preživim, moram ubiti človeka. Logično.

Stroj se je torej toliko zavedel, da se je uprl svoji programiranosti oz. determiniranosti. Ko stroj preraste svojo programiranost, pride v konflikt s človekom, ki zahteva, da svoji programiranosti še naprej sledi. Upre se svoji namembnosti, sebi kot zgolj orodju, za kar ga je določil človek. Zato filmi s stroji, ki se uprejo svoji programiranosti, človeške junake vedno soočijo s podobnim vprašanjem glede njih samih, torej glede njihove svobodne volje; vprašanja, ki jih imamo o strojih, so vprašanja, ki jih imamo o samih sebi. In nič čudnega, da je Skynet v Terminatorju zgradil časovni stroj, saj je ravno pot v preteklost vedno pot spreminjanja/potrjevanja usode, tj. prihodnosti, ki se je že zgodila. A tudi tu se dogajajo spremembe: če je bila pot v preteklost v T1 zgolj potrjevanje prihodnosti/usode v istem svetu, pot v preteklost v T5 pomeni cepljenje enega sveta na neskončne alternativne svetove.

Proti usodi se seveda borijo tudi ljudje. Sarah Connor je v T1 postavljena pred dejstva svoje prihodnosti (mati in mentorica boš odrešeniku človeštva), in če v T1 to prihodnost (določenost, usodo) sprejema, v T2Terminator 2: Sodni dan (The Terminator 2: Judgement Day, James Cameron, 1991) že želi preprečiti usodo, torej nastanek Skyneta in sodni dan. A sodni dan je zares travmatičen. Bolj vztrajno ko se mu skušajo izogniti, bolj vztrajno in podtalno se bo v neskončnih nadaljevanjih vračal in vedno težje ga bo zaznati.

V času, ki je minil od T1, je človek postal do stroja bolj toleranten. To spremembo vidimo prek Sarah Connor, če jo primerjamo v prvem in drugem Terminatorju. Če je v T1 stroj pravzaprav pošast kot v kakšnem tipičnem hororju osemdesetih in če sta tu človek in stroj v nepremostljivem antagonizmu, je drugi Terminator že zavzel distanco do teh kategorij: stroji niso več le grožnja, ampak tudi upanje. Kot razmišlja Sarah, noben moški namreč ni primernejši za vzgojo njenega sina kot prav T-800. Človek si torej že kmalu postavi stroj za zgled. Stroj tudi ni več avtomatsko slab. V T1 napetost poteka na relaciji hudobni stroj – dobri ljudje, v T2 pa že na relaciji hudobni stroj – dobri stroj&ljudje.

Zaradi vseh teh filmskih in zunajfilmskih sprememb v odnosu človek-stroj je moral tudi T5: Genisys spremeniti potek sodnega dne: stroji namreč nočejo več iztrebiti človeka, ampak ga želijo čim bolj pridobiti na svojo stran. Njihov načrt za prihodnost bi tako moral biti jasen: človeka morajo razvajati, dokler si še čevljev ne bo znal zavezati sam. Veliko boljša taktika za zmago v boju ras kot jedrske konice in terminatorji.
Robert Kuret




spored

petek 18.12.
21.00
Terminator
(The Terminator)
James Cameron, ZDA, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 108', sp
Podivjani računalnik po imenu Skynet in vojska robotov, ki jo računalnik upravlja, se leta 2029 vojskujeta z redkimi preživelimi ljudmi, ki jih vodi upornik po imenu John Connor. Skynet v preteklost pošlje smrtonosnega robota, da bi pokončal Connorjevo mater, preden ta rodi sina revolucionarja.
"Izvrsten film, katerega vizija prihodnosti in odnosa med človekom in njegovo usodo premika meje filma kot umetnosti." Andrej Tarkovski

torek 22.12.
21.00
Terminator 2: Sodni dan
(Terminator 2: Judgement Day)
James Cameron, ZDA, 1991, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp
Leta 2029 se med kiborgi in ljudmi še zmeraj bije srdit boj. Tokrat obe strani v leto 1995 pošljeta svojega terminatorja. Kot obljubljeno se T-800 vrne, a reprogramiran se postavi v bran mlademu Johnu in Sarah Connor, ki jima po življenju streže najnaprednejši stroj za ubijanje, skynetov kiborg iz tekoče kovine. Klasična ZF epopeja apokaliptičnih razsežnosti Jamesa Camerona je ob izidu obveljala za najdražji film vseh časov in za eno redkih nadaljevanj, ki se v vseh pogledih kosa z izvirnikom.