arhivirana novica

Kino na slovenskem: Kino (o)živi, prebold

Dokumentarna razstava v Občinski knjižnici Prebold 
9. februar–8. marec 2016


Ob zaključku projekta Kino (o)živi v Preboldu se v torek 9. februarja 2016 v Občinski knjižnici Prebold odpira dokumentarna razstava, ki jo spremlja tudi katalog - ta je naprodaj tudi pri blagajni Kinoteke v Ljubljani. Na otvoritvi bodo poleg razstave in kataloga predstavljeni tudi ozadje projekta, potek dela, raziskave in najdbe ter ugotovitve o zgodovini kina v Preboldu. 
Razstava je pripravljena v letu, ko Slovenska kinoteka praznuje 20 let.




Film kot kompleksen in raznovrsten medij vpliva na življenja ljudi na najrazličnejše načine. Tu so njegovi snovalci in ustvarjalci ter strokovnjaki različnih tehničnih filmskih poklicev, pa tudi manj izpostavljeni strokovnjaki: inovatorji in inženirji, zadolženi za razvoj filmske tehnike in materialnih nosilcev, zdaj tudi digitalne tehnike in medija. S filmom se ukvarjajo tudi teoretiki, filmski kritiki, publicisti in raziskovalci, pa arhivisti in muzealci. Najbolj skriti – v projekcijskih kabinah – so kinooperaterji, vpleteni pa so še številni drugi ljudje, od biljeterjev do upravnikov kinodvoran, od distributerjev do voznikov.
Najočitnejši in najbolj neposreden je gotovo vpliv filma na gledalce. Ti so si film dolga leta lahko ogledali le v temi kinodvorane, s projekcijo s filmskega traku na filmsko platno. Da je bil dostop do filma nekoč mogoč le z obiskom kina, je bilo samoumevno – film in kino sta bila tako neločljivo povezana. V številnih mestih in krajih po Sloveniji je deloval kino – najpogosteje v za ta namen zgrajeni dvorani, ponekod si je dvorano delil z lokalnimi gledališkimi in drugimi društvi, spet drugod pa se je skozi leta selil iz prostora v prostor. Da so imeli kinodvorano tudi manjši slovenski kraji, je bil rezultat in zasluga delovanja kulturne politike, ki se je po koncu druge svetovne vojne načrtno in sistematično lotila izgradnje nacionalne kinematografije, pri gradnji kinodvoran pa so sledili načelu “Kino v vsako vas!”. Kino je bil povsod dolga leta dobro obiskovan in je bil pogosto stičišče življenja v kraju. Razvila se je kultura obiskovanja kina in gledanja filmov, ki ima skupne značilnosti po vseh krajih, kjer je bil kino prisoten. Film in kino sta zaznamovala vse generacije. Šlo je za – v vseh pomenih – vsem dosegljivo kulturno in izrazito družabno preživljanje prostega časa, čeprav se je intimno v temi kina s filmom soočil vsak sam. Film so vedno spremljali plakati, fotografije iz filmov, razstavljene v vitrinah, filmski listi ter različne promocijske razglednice, koledarji, revije in časopisni članki. Številni gledalci so vodili osebne dnevnike ogledov ali albume, kamor so lepili časopisne izrezke, vstopnice, ki so jih hranili za spomin, ali fotografije najljubših igralk in igralcev. S prihodom televizije in kasneje videotehnologije pa se je zlasti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja neustavljivo začel proces zamiranja obiska, tako da so v devetdesetih številne kinodvorane povsem nehale delovati. Prenekatere dvorane niso našle rešitve, s katero bi ponovno zaživele, spet druge so se tehnološko posodobile ali se povezale z drugimi in nadaljujejo s svojim poslanstvom.

V tem času, ko se spreminja vsa filmska pokrajina, Slovenska kinoteka nadaljuje pred leti začeto raziskovanje stanja in zgodovine kinematografov na Slovenskem. Kinoteka se kot nacionalni filmski muzej s filmsko dediščino ukvarja celostno, zato nas zanima tudi zgodovina, ki jo skrivajo že opuščene kinodvorane po Sloveniji. Zanimajo nas tudi ljudje, ki so opravljali različne poklice, povezane s prikazovanjem filmov. Mnogi so se upokojili ali poiskali drugo delo, številni dokumenti, gradiva in filmska tehnika pa so prepuščeni propadu ali so namenjeni za odpad. Delu slovenske filmske zgodovine tako grozi, da izgine. V okviru projekta Kino na Slovenskem, s katerim popisujemo, raziskujemo, dokumentiramo, fotografiramo in zbiramo filmsko tehniko, dokumente in gradiva, pomembne za zgodovino kinematografije na Slovenskem, se posebej posvečamo tudi nematerialni filmski dediščini. Gre za spomine ljudi, ki se jih je film dotaknil poklicno, ljubiteljsko ali zasebno. Spomine pa je najlažje obuditi na mestu, kjer so nastali, zato je nastal projekt Kino (o)živi, v okviru katerega je kot prvi za nekaj časa zaživel kino v Preboldu.
Namen projekta Kino na Slovenskem ni le zgodovinski popis z raziskavo. Evidentiranje, raziskovanje in zbiranje služijo kot podlaga za razstave, publikacije, dogodke, delavnice in srečanja, katerih namen so popularizacija filmske kulture in izobraževanje, predvsem pa ozaveščanje o pomembnosti ohranitve filmske dediščine. To je celostno muzejsko delovanje, s katerim ohranjamo slovensko filmsko dediščino, omogočamo dostop do nje in s tem skrbimo, da ostaja živa.
Metka Dariš

Ročno izdelane tablice za oznako dnevov in ur filmskih projekcij iz projekcijske kabine kina Prebold.

















Ročno izdelane tablice za oznako dnevov in ur filmskih projekcij iz projekcijske kabine kina Prebold.


kino (o)živi v številkah: 
11 predvajanih filmov, 3 razstave na 5 lokacijah, 2 pogovora, 2 vodena ogleda, 1 predavanje, 1 strokovni posvet in 1 poseben program v okviru Nacionalnega filmsko-vzgojnega programa Art kino mreže Slovenije: z 2 filmskima projekcijama in 5 delavnicami.

nosilci projekta: 
Slovenska kinoteka, Občina Prebold, KUD Svoboda Prebold, Katja Huš in Tanja Žohar

partnerji projekta: 

Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold, Zgodovinski arhiv Celje, Osnovna šola Prebold, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, Slovenski filmski center, Fivia, Cinemania group in Art kino mreža Slovenije z Nacionalnim filmsko-vzgojnim programom.