arhivirana novica

Večer v spomin režiserju Jožetu Pogačniku

V ponedeljek, 7. marca, se bomo s spominsko slovesnostjo in projekcijo filmov spominjali režiserja Jožeta Pogačnika.












za vse je kriva čokolada

Najbrž je res čokolada kriva, da sem se začel ukvarjati s filmom. Kot osnovnošolec sem zbiral ta sladki greh s podobicami filmskih igralcev. Še posebej mi je bila všeč Anna Maria Pierangeli. Njen kultni film je bil Jutri bo prepozno (Domani e troppo tardi, 1950). Čeprav se je Anna Maria raje odločila za Jamesa Deana, me je film s svojo čudežno močjo zasvojil že zelo zgodaj. Mariborski gimnazijci, Slavko Lorbek, Žarko Petan in drugi, smo ustanovili takozvani Centralni filmski krožek in izmenjavali svoja razmišljanja o magiji, ki nas je osvajala. Ljubo Struna je obnovil star 16mm projektor in s svojimi predstavami smo obiskovali otroške kolonije in razveseljevali otroke. Seveda smo se postopoma usodno zapletali v filmske mreže in mnogi pozneje tudi okusili profesionalni filmski kruh.
Pol stoletja, če prištejem še nekaj let časopisnega kritika v tedanji Ljudski pravici in Dnevniku, je film bil moje življenje. Akademija, ki je temeljila na gledališču, mi je dala bore malo. Sedma umetnost je bila res šele sedma. V spominu so mi ostala le odlična predavanja prof. Kralja iz dramaturgije in poskusi prof. Brenka, da bi nam s pomočjo Sadoula in Bele Balazsa povedal nekaj tudi o filmu. Samorastniško sem se likal ob ruskih prevodih svetovne filmske literature.
Ni lepšega občutka, ko v zatemnjeni dvorani zaživijo podobe skrivnostnega potovanja v svet gibljivih slik. Ko se iščeta svetloba in senca. In Ahasver križariš med Scilo in Karibdo.
V tistih časih nismo vedeli za Jeana Roucha, niti za Dzigo Vertova. Jugoslovanski doku-mentarni film je rasel samodejno. Iz razmer, ki so ga pogojevale in omejevale. Moji ju-naki so bili večinoma s senčne strani ulice. Kot so mi oni govorili o svojih stiskah in malih radostih, sem jim jaz vračal zaupanje tako, da z njihovo bedo nisem nikdar trgoval in si nabiral sloves oporečnika. Ker sem s svojim celovečernim prvencem Grajski biki ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom. Ko sem se vrnil, je oko moje kamere ostalo osredotočeno na človeka, saj je prav lice zrcalo njegove duše. Življenje je postalo film.
Za pravega dokumentarista tudi danes ležijo teme sredi ulice. Samo pobrati jih je treba. Človek je vsak dan bolj v primežu ponorelega sveta. Svoje filme imam rad. So kot otroci, bolj ali manj uspešni, vendar so moji vsi. Čokolade ne maram več, raje se zastrupljam s hamburgerji.
Jože Pogačnik


Jože Pogačnik (1932-2016)
Jože Pogačnik se je rodil 22. aprila 1932 v Mariboru, kjer je obiskoval tudi gimnazijo in maturiral. Na AGRFT je študiral režijo in pisal filmske kritike za Ljudsko pravico in Dnevnik. Dobil študentsko Prešernovo nagrado za Češnjev vrt A.P. Čehova. Režiral tri celovečerne filme: Grajski biki (1967), Naš človek (1985) in Kavarno Astorio (1989), nekaj manj kot sto dokumentarcev in televizijskih filmov: Ko sem majhen bil …, Na stranskem tiru, Cukrarna, Sledim soncu, Sarabanda za 17. regiment, Jutrišnje Delo, Edvard Kocbek, Slovenija, ljubezen moja...
Dobitnik 40ih nagrad: Zlata arena za režijo (Pulj 1989), Srebrna mimoza za režijo (Hercegnovi isto leto), Srebrni medved (Berlin 1972), Srebrni lev (Benetke 1973), Grand prix Beograd (1987), Nagrada Prešernovega sklada (1966), Medalja FRANCE (Grenoble 1969), Velika zlata medalja Beograd (1985), Posebna nagrada Gortina d'Ampezzo (1970), Glavna nagrada Oberhausen (1970), Nagrada vstaje slovenskega naroda (1980).

Iz letaka Nagrada Metod Badjura za življenjsko delo 2005, Jože Pogačnik, filmski režiser


spored

ponedeljek 7.3.
18.00
Cukrarna

Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1972, 35mm, čb, 14'
Jutrišnje Delo

Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1961, 35mm, čb, 11'
Na stranskem tiru

Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1964, 35mm, čb, 14’
Sarabanda za 17. regiment

Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1976, 35mm, čb, 14’
Sledim soncu

Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1972, 35mm, barvni, 9’
Vstop prost.


20.00
Grajski biki

Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1967, 35mm, 1.66, čb, 87'
Peter Smrekar je ušel iz mladinskega vzgojnega doma v zanemarjeni graščini, da bi obiskal staro mamo, toda policija ga pripelje nazaj in upravnik doma ga takoj ukaže zapreti v temnico. Ko se čez nekaj dni vrne v skupinsko spalnico, ga hočejo nekateri gojenci pretepsti, ker so bili zaradi njegovega pobega kaznovani tudi oni. V bran ga vzame Danny, ki ga nagovarja, naj drugič rajši pobegne z njim. »Črni« film o mladinskem prestopništvu.
Vstop prost.

Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
Večer je nastal v sodelovanju DSR, DSFU, Slovenskega filmskega centra, Slovenskega filmskega arhiva in Slovenske kinoteke.