arhivirana novica

Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015

Izbor filmskega programa razstave (na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova) Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015, ki sta ga pripravila dolgoletna sodelavca Slovenske kinoteke Nil Baskar in Jurij Meden, prinaša pestro bero različnih filmskih del. Selekcija zajema vse filmske zvrsti – od igranega do dokumentarnega od animiranega do eksperimentalnega filma, vrsto raznorodnih ustvarjalnih pristopov in estetik ter različno uveljavljena avtorska imena (v programu imamo tako zaključno dela izjemnega opusa Matjaža Klopčiča, kot tudi prvence, ki so postali takojšnje klasike domače kinematografije).






spored
torek 8.3. ob 19.00
Predavanje Andreja Špraha
 
Predavanje bo skušalo program kontekstualizirati v navezavi na širše družbene in kulturne okoliščine obravnavanega desetletja, v odnosu do filmske situacije v slovenski kinematografski krajini ter predvsem v povezavi s ključnimi kulturnimi paradigmami, ki jih izbrana filmska dela bodisi zastopajo ali preizprašujejo. Na temelju dejstva, da je izpostavljeni čas zaznamovala vrsta ustvarjalcev različnih generacij, bomo skušali opredeliti problemsko polje, v katerem so najbolj razvidne ključne tendence heterogenega niza del, za katera je kljub ekonomski krizi obdobja, značilna silovita idejna prodornost in izvedbena suverenost.
Predavanje bo zaokrožil film Davorina Marca, ki se projicira hkratno z dveh 16-mm projektorjev.
Wagon Wheel

Davorin Marc, Slovenija, 2013, 2x16mm, čb, 5'
Reaktivacija Davorina Marca je največja stvar za slovenski film novega tisočletja, Wagon Wheel pa njegov Dichtung und Wahrheit. Film hrani Slovenska kinoteka.

sreda 9.3. ob 18.00
Ljubljana je ljubljena

Matjaž Klopčič, Slovenija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 110'
Klopčičev zadnji celovečerec, posnet dve leti pred njegovo smrtjo, zaznamuje nepreklicni konec določenega "klasičnega", modernističnega obdobja slovenskega avtorskega filma, ki se je napajal iz povojnega evropskega umetniškega filma ter sočasnih estetskih in eksistencialnih preiskovanj. Znotraj spremenjenih družbene vloge filma v samostojni republiki (in tudi spremenjenih pogojev same produkcije) je Klopčičevo zadnje posvetilo Ljubljani videti kot anahronizem; kljub temu pa lahko v filmu še vedno razberemo vso avtorjevo filmsko inteligenco in čutnost – razberemo lahko načrt za delo, ki bi se v bolj naklonjenem času in razmerah lahko realiziralo v polni obliki.

petek 18.3. ob 19.00
Otroci
Vlado Škafar, Slovenija, 2008, Betacam, barvni, 100'
Škafarjev opus je brez dvoma najbolj izviren avtorski dosežek zadnjega desetletja v slovenskem filmu; čeravno veljajo njegovi filmi predvsem za poetične in intimne, avtor v njih vselej znova, pogosto tvegano, prevprašuje izhodišča lastnega ustvarjanja in same filmske oblike (pri čemer je očitno globoko poznavanje preteklosti filma, ki pa nikoli eksplicitno ne stopi v ospredje). V tem se Škafarjevo delo dramatično razlikuje od prevladujoče glavnine slovenskega filma, kjer je vprašanje forme navadno določeno in razrešeno že vnaprej, bodisi v obliki utrujene, žanrske restriktivnosti bodisi postmoderne permisivnosti, eklekticizma in plehkega eksperimentiranja. Otroci so eden vrhuncev tega opusa, v katerem se najbolj splošno človeško, zajeto v potrpežljivem dokumentarnem beleženju običajnih izkustev in razmišljanj, staplja s končnim in nepreklicnim, z življenjem in smrtjo, in tudi s samim filmom.

torek 22.3. ob 19.00
V deželi medvedov
Nika Autor, Slovenija, 2012, video, barvni, 72', sp
Gradbeni sektor, ki je v Sloveniji zaposloval preko 70.000 tujih delavcev, je v letih 2010–11 propadel in s tem za sabo pustil dolgove, ustavljeno gradbeno dejavnost ter izkoriščene in neplačane delavce. Večina zaposlenih delavcev je prihajala iz prostora bivše skupne države. Medtem ko je država nemo opazovala izkoriščane, podplačane, neplačane in ponižane delavce, se je s kopičenjem bogastva na eni strani prav tako kopičil gnev in odpor na drugi strani. Ker so zatajili pristojni državni organi, javna občila in širša javnost, je bila samoorganizacija delavcev neizbežna. Zahtevali so boljše življenjske pogoje, plačilo neizplačanih plač, prispevkov, enake možnosti itd. Armin, Aigul in Esad nas popeljejo skozi partikularne zgodbe in specifična področja dela (aktivizem in gradbeništvo), ki postanejo obče in univerzalne.

torek 29.3. ob 21.00
Kino-uho

Razpoke vmesnika

V seriji avdio-vizualnih raziskav z naslovom Razpoke vmesnika (Interface Fractures) Luka Prinčič na podlagi premisleka o zmuzljivosti vmesnika kot razmerja med omreženimi akterji riše poetsko zvočno-svetlobno gibljivo sliko kibernetične sodobnosti: vmesnik ni trdna tehno površina, ki bi ločevala naravo in kulturo, temveč razpokana opna skozi katero so spletena vezja.
Cena vstopnice izjemoma 5 evrov.


četrtek 31.3. ob 18.00
Boles

Špela Čadež, Slovenija/Nemčija, 2013, DCP, 1.85, barvni, 12’
Delo Špele Čadež v zadnjem desetletju je vrhunec preporoda slovenskega avtorskega animiranega filma, v katerem avtorica oživlja plemenito tradicijo animacije lutk, s katero se je slovenski animirani film po vojni tudi začel. Obenem avtorica tej tradiciji v svojih glavnih dosežkih, ki pričajo tudi o njenem skokovitem razvoju in tehničnem mojstrstvu – Zasukanec, Lovesick, Boles –, vdahne sodobnega duha, bogatega z ironijo, pogosto mračnim humorjem in tudi senzibilnostjo za druge avantgardne in umetniške tradicije.
Kosilo na travi

Viktor in Daria Radić, Slovenija, 2013, digitalni format, 16:9, čb, 7'
Sicer s 65-letno zamudo, pa vendar najbolj avtentičen slovenski približek Tatovom koles.
Karpopotnik

Matjaž Ivanišin, Slovenija, 2012, 35mm (posneto na 16mm in super8mm), 1.85, barvni, 50', ap
Ivanišinova meditacija o ljudeh in krajih, s katerimi se je v drugi dobi srečeval film Karpa Godine, je pretanjen in izredno večplasten primer filmskega eseja. Pod navidez preprosto površino in oblikovnim zastavkom nas film pelje v virtualno cono med dvema spektralnima časovnostima, ki film osmišljata in usmerjata, ne da bi kdaj zares dobili otipljivo podobo: časovnostjo večetnične skupne Republike, ki so jo lovile in kolorirale podobe Godinovega "izvirnika", in časovnostjo polpretekle vojne in uničenja, ki se je vrinila v interval med tedaj in sedaj ter s tem nepovratno preoblikovala pogoje tako obče zgodovine kakor spomina -- spomina, ki ga film obenem (filmsko) rekonstruira in zgodovinsko preseže.

V sodelovanju z MSUM. Na filmske projekcije vstop prost.