arhivirana novica

Teden možganov 2016: Spektri nor(maln)osti

Kaj je nor(maln)o? Kdo je bolj »nor« oziroma »pri pameti«? Prva razlaga slovarja knjižnega jezika pravi, da je normalno tisto, kar se sklada z določenimi splošno veljavnimi zakonitostmi. Glede na to, da se bo Teden možganov letos odvil že trinajsto leto zapored, bi lahko rekli, da je to normalno. Toda v statistiki je normalnost enaka povprečju – in v tem smislu ne bi želeli, da je tokratni Teden možganov normalen. Tako kot vsak bo tudi ta poseben in edinstven.

Sprehodili se bomo mimo pojma normalnosti: kako razumemo normalnost in norost? Pojma normalnosti in patološkosti sta se iz medicine preselila na vsa področja življenja. Tako so postali predmet ocenjevanja in delitve na normalne in patološke ne le posamezniki ali njihove posamezne lastnosti, temveč tudi nekatere skupine. Ne presojamo samo o tem, kakšni so ljudje, temveč tudi kakšni naj bi bili. Spraševali se bomo, zakaj tako radi težimo k »normalnosti« in ignoriramo dejstvo, da družba napreduje in se spreminja prav zaradi posameznikov, ki ne ustrezajo določenim normam. Kje je ločnica med zdravjem in boleznijo? Človek, ki se rodi brez polovice možganov, je v svojem zgodnjem obdobju deležen velike pozornosti zdravnikov, a njegovi možgani so tako prilagodljivi, da lahko preostali deli prevzamejo funkcije manjkajočih delov. V kakšnem smislu so taki možgani normalni?

Normalno je, da znanost vsako leto odkrije nekaj novega, pa vendar smo od začudenja na široko odprli oči, ko smo slišali, da se nam obeta prva presaditev glave. V zadnjem času je veliko zanimanja požela tudi epigenetika, ki spreminja naše tradicionalno dojemanje genetike kot v kamen vklesane danosti. Možgane bomo tako osvetlili od genov pa do manj oprijemljivih spoznanj prvoosebne izkušnje pri osebah z motnjami shizofrenskega spektra. Segli pa bomo tudi na še dokaj slabo raziskano polje psihoterapevtskega zdravljenja s psihedeličnimi snovmi in se dotaknili vprašanj o mistični izkušnji, odgovori na katera se kot živo srebro izmikajo znanstvenemu načinu spoznavanja.

Normalno je, da bo Teden možganov znova potekal v Atriju ZRC v soorganizaciji z ZRC SAZU in da bo s predavanji v krajih izven Ljubljane nevroznanstvena postala tudi cela Slovenija. Kakor tudi da ga bodo spremljali filmi v soorganizaciji s Slovensko kinoteko) in da bomo svoje možgane lahko razgibali na praktičnih delavnicah. Nenormalno pa je, da bo v sredo, v okviru akcije Za možgane, potekal prvi slovenski dan možganov, katerega namen je osveščati javnost o razsežnostih in stroških bolezni možganov ter o pomenu zdravja le-teh.

Možgani, ta neprecenljiva in nezamenljiva zdrizasta gmota v naši lobanji, čakajo, da jih znova postavimo pod žaromete. Normalno bo, da jim tudi letos tretji teden v marcu namenite pozornost – razen seveda, če bo tokrat za vas prvič.

Vstop na vse dogodke v okviru Tedna možganov, ki jih organizira SiNAPSA, je prost.


spored v Kinoteki
torek 15.3. ob 13.00

Dogville

Lars von Trier, Danska / Švedska / Francija / Norveška / Nizozemska / Finska / Nemčija / ZDA / VB / Španija / Avstralija, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 178', sp
Dekle z angelskim obrazom in angelskim imenom Grace (milost) se na begu pred zločinsko tolpo zateče v zakotno mestece Dogville. Samozvani mestni govorec, mladi filozof Tom, pregovori sprva nezaupljive someščane, da dekle skrijejo in sprejmejo medse, ona pa bo v zameno opravljala razna hišna in vrtna opravila. Ko se sčasoma razkrije, da je begunka nadvse iskana in da je morda celo na begu pred zakonom, meščani za svoje tveganje od ubogega dekleta zahtevajo vedno več, ona pa se sooči z grobim spoznanjem, da je v mestecu, ki ji nudi zaščito, dobrota zelo relativen pojem. Vendar Grace pestuje nevarno skrivnost, zaradi katere bo Dogville morda obžaloval, da je pokazal zobe ... Brechtovska parabola o naravi dobrega.
Po projekciji bo dr. Matej Černigoj vodil diskusijo na temo norosti in normalnosti v odnosu do osebne svobode in odgovornosti.

sreda 16.3. ob 13.00

Goli v sedlu
(Easy Rider)
Dennis Hopper, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni/čb, 95', sp
"Kapitan Amerika" (Peter Fonda) in Billy (Dennis Hopper), ki s svojima harleyjema divjata po avtocesti ob Steppenwolfovi Born to Be Wild in ob udarnih ritmih legendarnih bendov, kot so The Byrds, The Jimi Hendrix Experience, The Electric Prunes in The Band, na novo začrtata pop kulturo – rojena je subkulturna uspešnica. Eden najkultnejših filmov ceste. V Cannesu nagrajeni Hopperjev prvenec, barvit in panteističen, raziskuje in prevprašuje družbeno pokrajino ZDA v šestdesetih ter s tem postane njen simbol.
Projekciji bo sledilo predavanje o zgodovini psihoaktivnih substanc. Kako so zaznamovale našo družbo in človeka v njej? Z nami bo Rok Žibrat, pobudnik ustanovitve Psihedeličnega društva.

četrtek 17.3.  ob 11.00
Solaris
Andrej Tarkovski, SZ, 1972, 35mm, 2.35, barvni, 166', sp
Sociopsihologa pošljejo raziskat nenavadno dogajanje na orbitalni postaji planeta Solaris, kjer v stiku z neznano inteligenco prebivajo trije znanstveniki. Izkaže se, da je razmišljajoče bitje planet sam in da niso znanstveniki tisti, ki raziskujejo tujo inteligenco, temveč slednja prek njih raziskuje človeško vrsto. Epski znanstvenofantastični film o moralni odgovornosti znanosti do človeštva, obenem pa nič manj epska ljubezenska zgodba.
"Rečeno preprosto, zgodba o odnosu med Hari in Kelvinom je zgodba o odnosu med človekom in njegovo lastno zavestjo. Govorim o človeški zaskrbljenosti nad lastnim duhom, ko nima možnosti, da bi karkoli storil, ko je nenehno soočen z raziskovanjem in razvojem tehnologije … " Andrej Tarkovski
Film z gostim tkanjem umetnostnih aluzij od antike do danes odpira najrazličnejša vprašanja, od znantvseno-kozmoloških do religioznih. Po projekciji jih bo z nami odpiral dr. Alen Širca, literarni zgodovinar, filozof in prevajalec, ki se ukvarja zlasti z mistično literaturo in njeno filozofsko relevantnostjo za sodobna teoretska vprašanja.

petek 18.3.  ob 13.00
Zadnja Kristusova skušnjava
(The Last Temptation of Christ)
Martin Scorsese, ZDA/Kanada, 1988, 35mm, 1.85, barvni, 164', sp
Mladega mizarja iz Nazareta razjedajo ljubezen do bližnjih, strasti, strahovi, dvomi, upi in čudni glasovi, za katere ne ve, ali prihajajo od Boga ali demonov. Naposled si izbere svoje poslanstvo, vendar mora za izpolnitev slednjega premagati največjo skušnjavo vseh skušnjav: živeti življenje običajnega človeka. Kontroverzna adaptacija kontroverznega romana, še vedno prepovedana v nekaterih katoliških strahovladah.
“Odnos do Boga kot do absolutno Drugega - komu si v zadnji instanci odgovoren, komu odgovarjaš? Če se ugledaš skozi oči drugega, če spregovoriš v njegovem imenu – kdo govori skozi tvoja usta? Kaj ni vsak drugi v določenem smislu absolutno Drugi?" O vprašanjih bomo razpravljali s psihologom dr. Vidom V. Voduškom.