arhivirana novica

Razstava: Črkoteka

S projekcijo Maškarade Boštjana Hladnika v četrtek, 24. marca, ob 18. uri odpiramo razstavo Črkoteka, razstavo plakatov z vzorčniki črk, ki so jih v raziskovalno-ustvarjalni nalogi oblikovali študenti Grafičnih in interaktivnih komunikacij ter Grafične in medijske tehnike. Študenti so nove pisave ustvarili na podlagi slovenskih filmskih plakatov. Pisave, na ogled v dvorani Silvana Furlana v Kinoteki, predstavljajo najboljše dosežke študentov.







Že kar ustaljena praksa zadnjih let je, da poskušamo na Naravoslovnotehniški fakulteti pedagoški proces povezati v sodelovanje z različnimi institucijami. Tudi letošnje študijsko leto 2015/2016 ni izjema. Sodelovanje se je začelo v septembru, ko smo se povezali s Slovensko kinoteko in prišli do skupne ideje. Po nekaj sestankih je ideja dozorela in bila predstavljena študentom dveh smeri na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje. Povezali smo dve, morda na prvi pogled ne najbolj združljivi stvari, kljub temu pa lahko rečemo, da je bila ideja zadetek v polno in je navdušila tako tiste, ki smo jo snovali, kot študente, ki so bili v teku študijskega procesa vključeni vanjo. Ideja je bila povezati slovenske filme od 50. let preteklega stoletja dalje s tipografijo. Obdobja od leta 1950 smo razdelili na desetletja. Tako iz prvega desetletja izpostavljamo filme Vesna (1953), Dolina miru (1956) in Ne čakaj na maj (1957). Predstavniki naslednjega desetletja so filmi Veselica (1960), Srečno, Kekec (1963) in Ne joči Peter (1964). V 70. letih so veliko popularnost dosegli filmi Sreča na vrvici (1977), To so gadi (1977) in Ko zorijo jagode (1978). Osemdeseta so postregla z Evo (1983), Butnskalo (1986) in Poletjem v školjki (1988). V vseh teh obdobjih lahko še vedno govorimo predvsem o jugoslovanski filmski produkciji, v 90. letih pa preidemo na samostojno, slovensko filmsko produkcijo. Tako lahko iz tega desetletja izpostavimo filme Babica gre na jug (1991), Outsider (1997) in V leru (1999). Zadnje desetletje, ki je bilo zajeto v naše delo, predstavljajo filmi, ki so bili narejeni po letu 2000. Tukaj bi izpostavili Zvenenje v glavi (2002), Od groba do groba (2005) in film Ljubljana je ljubljena (2005). V preteklosti so filmski plakati ponujali eno redkih (če ne edino) oblik/o predstavljanja in oglaševanja novonastalih filmov. Ohranjeni filmski plakati so bili študentom osnova za nadaljnje delo. V raziskovalno-ustvarjalni nalogi so študenti poustvarili stare filmske plakate; preoblekli so jih v nove podobe, predvsem z izdelavo novih pisav, ki ohranjajo esenco filma iz preteklosti s pridihom sodobnosti. Študenti so bili razdeljeni v pare, saj se na tak način krepi zaupanje med njimi, predvsem pa se uvajajo v timsko delo. Vsak par je izdelal nabor majuskulnih in minuskulnih črkovnih znakov, nabor znakov, primernih za krajše besedilo in uporabo na plakatu.
Prva naloga študentov je bila, da raziščejo ozadje filma, obdobje, ko je bil film ustvarjen, in obdobje, v katerega je bil postavljen. Na ta način so dobili predstavo, kakšna bi lahko bila pisava, ki jo morajo ustvariti. V tem delu je bil organiziran tudi vodeni ogled razstave Plakat 20. stoletja na Slovenskem. Na podlagi novega znanja so študenti pričeli z izdelavo skic, ki so bile po oblikovnih popravkih primerne za nadaljnji postopek digitalizacije. Izdelane pisave z ustrezno metriko so postale primerne za nadaljnjo uporabo.

Pisave, ki so na ogled v prostorih Slovenske kinoteke, predstavljajo najboljše dosežke študentov 3. letnika Grafičnih in interaktivnih komunikacij ter 2. letnika Grafične in medijske tehnike, ki so jih izdelali v zimskem semestru študijskega leta 2015/2016. Vzorčniki črk so predstavljeni poleg izvirnih plakatov, kar obiskovalcu omogoča uvid v povezavo temelja (izvirnega plakata) in novonastale pisave. Kreativnost študentov je mogoče razbrati skozi ustvarjene črkovne in nečrkovne znake.
Plodno povezovanje in kreativno mišljenje zaokrožujemo s pregledno razstavo v Slovenski kinoteki, ki bo na ogled od 24. marca v dvorani Silvana Furlana.
Nace Pušnik



program
24.3. ob 18.00
Maškarada
Boštjan Hladnik, Slovenija (Jugoslavija), 1971, 35mm, 1.66, barvni, 85'
Dina (Vida Jerman), mlada žena direktorja Gantarja (Miha Baloh), sreča simpatičnega študenta in športnika Luko (Igor Galo) in se vanj zaljubi. Njen zakon z Gantarjem ji sicer daje vse materialne dobrine, vendar sta si z možem iz dneva v dan bolj tuja. Da bi se lahko pogosteje srečevala z Luko, ga najame kot inštruktorja svojega sina. Sodobna in razvpita erotična melodrama, posneta po izvirnem scenariju Vitomila Zupana.