arhivirana novica

Jesenska filmska šola 2016

Jesenska filmska šola: 25 let po Jugoslaviji: vidiki pojma postjugoslovanski film

V letu, ko Slovenija praznuje petindvajseto obletnico samostojnosti, želimo razmisliti, kaj se je v kontekstu filmske ustvarjalnosti v tem času zgodilo oziroma spremenilo na območjih, ki so nekdaj sestavljala skupno državo. Osrednje tematsko težišče razmisleka bosta dva problemska sklopa – prvi predstavlja vprašanje fenomena »postjugoslovanski film« kot koncepta, ki se je uveljavil za obravnavanje filmske ustvarjalnosti na območju nekdanje Jugoslavije na splošno in posebej kot izhodišče za preučevanje vidikov interkulturnosti, transnacionalnosti in specifične kozmopolitskosti v določenih filmskih delih novih držav. V tem kontekstu se seveda odpira vrsta podvprašanj – od vidikov same konceptualizacije, ki v zadnjem času zajema tudi nove pojme, denimo »jugosfera« ipd., do dejavnikov razmerja med »jugoslovanskim« in »postjugoslovanskim« filmom oziroma vprašanja, v kolikšni meri se v določenih delih odraža »dediščina« tistih velikih jugoslovanskih cineastov, za katere je bil značilen prav svojstveni »jugo-kozmopolitizem«. Drugi sklop pa obsega zavezujoče vprašanje, ali je že napočil čas, ko je mogoče v kontekstu postjugoslovanske kinematografije zaslediti vidike preseganja tragične dejanskosti vojne in njenih grozodejstev, ali pa je prav dejstvo nemožnosti preseganja travmatske izkušnje ključnega pomena za sam koncept oziroma njegovo legitimnost.

Preučevanje fenomena postjugoslovanskega filma kot teoretskega koncepta, s katerim naj bi analizirali in problematizirali filmsko ustvarjalnost v samostojnih državah, nastalih na območju nekdanje SFRJ, doživlja vse intenzivnejši razmah. Pionirsko delo pri sami konceptualizaciji je opravil Pavle Levi z danes že legendarno raziskavo Razpad Jugoslavije na filmu: Estetika in ideologija v jugoslovanskem in postjugoslovanskem filmu
(2007). Med najvidnejša dela na tem področju lahko uvrstimo še Postjugoslavenski film: Stil i ideologija (2011) Jurice Pavičića, Post-Yugoslav Literature and Film: Fires, Foundations, Flourishes (2012) Gordane P. Crnković, Shattered Mirror: The Problem of Identity in the Post-Yugoslav Documentary (2013) Magdalene Tutke-Gwóźdź, Dislocated Screen Memory: Narrating Trauma in Post-Yugoslav Cinema (2015) Dijane Jelače in Post-Yugoslav Cinema: Towards a Cosmopolitan Imagining (2015) Dina Murtica.

Andrej Šprah, publicist in vodja raziskovalno-založniškega oddelka Slovenske kinoteke, bo preko analize nekaterih ključnih premis v izpostavljenih študijah skušal opredeliti fenomen postjugoslovanskega filma skozi perspektivo angažirane dokumentaristike v poosamosvojitveni Sloveniji. Osredotočil se bo na delo dveh slovenskih filmskih ustvarjalk, Nike Autor in Ane Čigon, ki delujeta na težko določljivem območju med dokumentarnim, eksperimentalnim in konceptualnim pristopom, v svojih delih pa politično angažirano obravnavata tematike, ki presegajo lokalne specifike in odražajo jasen delež »kozmopolitske imaginacije« (Murtić). Seminarju bosta sledila projekcija njunih filmov in pogovor s filmskima ustvarjalkama.

Redna profesorica na Akademiji za dramske umetnosti v Zagrebu in publicistka Saša Vojković bo razmišljala o medkulturnem filmu, ki se nanaša predvsem na dela, v katerih obstaja medkulturna in transnacionalna izmenjava, pogojen pa je z novimi kulturnimi formacijami in globalnimi gibanji, kar vključuje premeščanje ljudi, izgnance, imigrante, tiste, ki živijo v diaspori. S spremembami okoliščin v regiji se je vzpostavilo novo polje izmenjave; medijski teksti kažejo tudi na kompleksno mrežo skupnih izkustev, med katera sodijo postkomunizem, povojne travme in posebej tranzicija v novi (kapitalistični) sistem. V tem prostoru konfliktnih dogajanj, čustev in časovnosti se pojavljajo nove identitete, pa tudi nove možnosti sobivanja.

Maja Krajnc, odg. urednica revije KINO! in publicistka, bo preučevala svojstveno Žilnikovo metodo ter
razmerje med igranim in dokumentarnim na primerih filmov Črni film (1971) in Marmornata rit (1995). Prvi – cinéma vérite miniaturka –, v katerem si je avtor krilatico »črni« (v obdobju t. i. »črnega vala«) prilastil, problematizira brezdomstvo v socialistični Jugoslaviji in prevprašuje namembnost umetnosti. Marmornata rit, igrani celovečerec, posnet v dokumentaristični maniri direktnega filma v Beogradu sredi devetdesetih, ko je država dosegala gospodarsko, družbeno in kulturno dno, pa napada homofobijo in dekonstruira nacionalistične mite.

Raziskovalec in teoretik Slobodan Karamanić bo primerjal protagonistki Zgodnjih del (1969) in dokumentarca Ena ženska, eno stoletje (2011) – Jugoslave in Dragice, ki predstavljata figuro militantne revolucionarke in sta vpleteni v isti zgodovinski proces: »jugoslovansko revolucionarno subjektivnost«. Karamanić bo ugotavljal, kako v določenih časovnih obdobjih Žilnikovi akterki vznikneta kot filmski eksperimentiranji singularnih »filozofskih situacij« (Alain Badiou); kako delujeta glede na vprašanja odnosa med subjektivno odločitvijo in svetom nujnosti; konsistentnostjo in kontingentnostjo ter dogmatizmom in novostjo; moči mišljenja proti nasilju oblasti; emancipacije žensk ter odnosa med ruralnim in urbanim itn.

Srbsko-albanske odnose bo na primerih filmov Za zdaj brez dobrega naslova (1988) Srdjana Karanovića in Brooklyn – Gusinje (1988) Želimirja Žilnika preiskoval sociolog, pisatelj in konceptualni umetnik Sezgin Boynik. Izhajajoč iz ideje, da je eksperimentalni film formalni izraz, konstruiran prek »presežkov« običajne pripovedi, bo prevpraševal, kako lahko umetniško izražanje pospeši dojemanje ideoloških nasprotij, zaznati bo skušal določene vzorce protislovij ali presežkov ideologije srbsko-albanskih odnosov, predstavil pa bo tudi konstrukcijo filmskega sredstva protizgodbe v obeh filmih.

Dramaturg in filmski kritik Ivan Velisavljević bo v svojem seminarju zaznaval elemente »reinvencije« z začetka novega tisočletja, ko so pripadniki praške skupine – ki so v drugi polovici 70. in v 80. letih zaradi mednarodne uspešnosti in visoke gledanosti zavzeli vodilno mesto v jugoslovanskem filmu, pri čemer so vzdrževali ravnotežje med avtorsko samosvojostjo, umetniškim prestižem in komercialnim uspehom – ponovno nastopili v jugoslovanskem kulturnem prostoru, tokrat v novih okoliščinah spremembe državne ureditve in razpada skupne države.

Sanjin Pejković, publicist in predavatelj na Lundski univerzi na Švedskem, se bo ukvarjal s podobami »gastarbeiterjev«. Med vojnami v 90. letih so stotine tisočev ljudi zbežale s svojih domov. Dve desetletji kasneje se je pojavilo nekaj filmov, ki obravnavajo ideje nostalgije, izgubljenega doma in vojn. V središče bo postavil tiste, ki rekonceptualizirajo različne ideje izgubljenega doma s pozicij ljudi, ki so zapustili državo.

Dramaturginja in ustanoviteljica
Emigrative Art Collective Ivana Momčilović bo na primeru dokumentarnih filmov Gorana Markovića, Srbija, leto nič (2001) in Konstantin Koča Popović (2015), obravnavala revizionistični film in razmišljala o Markovićevi disidentski izobrazbi. Nanašajoč se na pamflet »Revizionistični film«, ki ga je leta 1977 podpisala francoska maoistična skupina La Feulle foudre, bo skušala vzpostaviti analogijo med filmsko situacijo v Franciji okoli leta 1968 in sodobnim filmom v postjugoslovanskem prostoru.

Letošnjo Jesensko šolo organizira Slovenska kinoteka v sodelovanju z revijo Ekran in Društvom za širjenje filmske kulture KINO!

program filmov
Spominjanje Drugih, Obzornik 62, 18.10. ob 17.30
Karavla, 18.10. ob 21.15
Črni film, Zgodnja dela, 19.10. ob 19.45
Za zdaj brez dobrega naslova, 19.10. ob 22.00
Flotel Evropa, 20.10. ob 19.45
Srbija, leta nič, 20.10 ob 21.15
Marmornata rit, 28.10. ob 21.00
Besa, 29.10 ob 19.00

program predavanj
torek 18.10.
16.00: Andrej Šprah: Medkulturnost v angažirani slovenski filmski dokumentarnosti
18.45: Pogovor z Ano Čigon in Niko Autor, moderira Andrej Šprah
20.00: Saša Vojković: Medkulturnost, transnacionalnost in novejši hrvaški film
sreda 19.10.
16.00: Maja Krajnc: Žilnikova metoda – od Črnega filma prek Marmornate riti …
17.15: Slobodan Karamanić: Žilnik proti Žilniku: Jugoslava in Dragica na misiji nemogoče
18.30: Sezgin Boynik: Presežek forme: ideologija in filmi srbsko-albanskih odnosov
četrtek 20.10.
16.00: Ivan Velisavljević: Praška skupina v postjugoslovanskem kontekstu
17.15: Sanjin Pejković: Preteklost je tuja dežela: ponovno soočanje z 'domom' v postjugoslovanskem diasporičnem filmu
18.30: Ivana Momčilović: Primeri revizionizma na filmu; Goran Marković in njegova specijalna disidentska izobrazba

Vstop prost na vsa predavanja.