arhivirana novica

Kaj bi vi naredili za svobodo?


Cikel filmov ob 60. obletnici madžarske revolucije

Konec druge svetovne vojne je imel za Madžarsko tragične posledice v obliki sovjetske okupacije, osebne in totalitarne diktature Mátyása Rákosija ter globoke revščine zaradi napačnih gospodarskih odločitev. Leta 1956 je za ponižano, prikrajšano ljudstvo prišel trenutek, ko je iz simboličnega solidarnostnega akta z poljsko vstajo v Poznanju zrasla revolucija proti komunistični vladi in sovjetskim silam nameščenih na madžarskem ozemlju. Trajala je od 23. oktobra do 10. novembra. Revolucija je v svojem vrhuncu zajela več tisoč posameznikov iz celotne Madžarske, in mnogi od njih so v revoluciji izgubili življenje. Revolucijo je sovjetska vojska nasilno zatrla, nova vlada pa je dala zapreti 13.000 ljudi. Več kot 200.000 Madžarov je emigriralo v tujino.

Moto spominskega leta »Svoboda na prvem mestu« odraža dejstvo, da je bila gonilna sila dogodkov leta 1956 prav želja po svobodi. Med bojem za svobodno, demokratično ureditev države, ki je trajal le dva tedna, je madžarsko ljudstvo s t.i. peškimi fanti in dekleti na čelu pokazalo, kaj pomenijo odločnost, pogum in solidarnost brez primere.

Dogodki iz leta 1956 so zato zelo pomemben mejnik v sodobni zgodovini Madžarov. V filmih so prikazane usode pripadnikov družin različnih družbenih slojev -  zbirka filmov barvito prikazuje celotno sliko takratnih dogodkov. V filmu Čas se je ustavil (Péter Gothár, 1981) si lahko ogledate zgodovino mladine v 60-ih letih, v času krute represije, molka in maščevanja, ko mlade osebe nasprotujejo konformizmu staršev in zbežijo na Zahod, kjer je Elvis, simbol svobode, še vedno živ. Film Sunshine (István Szabó, 1999) prikazuje usodo treh generacij judovske družine, od časov Avstro-Ogrske do revolucije leta 1956. Večkrat nagrajen film režiserja Istvána Szabója orisuje tragično zgodovino judovske skupnosti na Madžarskem, od želje po asimilaciji preko holokavsta in udeležbe v komunističnem maščevanju po vojni, do aktivne vloge v protikomunistični revoluciji. V glavni vlogi sta Ralph Fiennes in Rachel Weisz. Danijel odhaja na vlak (Pál Sándor, 1982) pa se ukvarja z drugim vprašanjem: ostati ali zbežati po revoluciji. Katera rešitev boljša: ostati v domovini brez prespektiv ali zbežati v tujino, kjer bomo vedno tujci?

Vabljeni k ogledu filmov ob obletnici madžarske vstaje, ki prinašajo univerzalno sporočilo o želji po svobodi, zvestobi do korenin in ceni, ki jo plačamo za odločitve v življenju.

Predvajanje filmov omogoča Spominska komisija, ustanovljena ob 60. obletnici osvobodilnega boja in revolucije leta 1956.

V sodelovanju z Balassijevim inštitutom – Kulturnim centrom Veleposlaništva Madžarske


Program:

Danijel odhaja na vlak, 22.11. ob 18:00

Sunshine, 24.11, ob 21:00

Čas se je ustavil, 26. 11. ob 17:00