arhivirana novica

Zapisi o zgodovini filma

Publikacija Zapisi o zgodovini filma, kinematografije in muzejski zbirki Slovenske kinoteke : iz Kinotečnika 2000-2004 je posvečena predstavitvi filmske dediščine, ki jo zbira, ohranja, preučuje in predstavlja Muzejski oddelek Slovenske kinoteke.


Združuje serijo člankov dolgoletne kustosinje Slovenske kinoteke Lilijane Nedič, ki so med leti 2000 in 2004 izhajali v Kinotečniku v rubriki »muzej«.
Prek feljtonskih zapisov o posameznih elementih muzejske zbirke (tehniške muzealije filmske predzgodovine, filmski plakati, letaki, razglednice, scenografske skice, rokopisi, likovne predloge, ...), nam Nedičeva približa bogato kinematografsko zgodovino na naših tleh, njene ključne dogodke in akterje, nazorno predstavi tudi domala pozabljene izume, postopke ter tehnologije, ki so oblikovali in usmerjali razvoj slovenskega filma in njegove recepcije.


Zapise spremlja bogata vizualna oprema iz kinotečne fototeke, ki ilustrira ključne artefakte ter akterje.
Publikacija ponuja dragocen vpogled v muzejske zbirke Slovenske kinoteke (ki trenutno nimajo stalnega razstavnega prostora) in jih približa na način, ki je privlačen tako za vsakdanje ljubitelje (domačega) filma, kot tudi za preučevalce slovenskega in zgodnjega filma, katerim bo v pomoč kot publikacija kataloške narave.

O nastajanju zbirke muzejskega oddelka in posameznikih, ki so jo pomagali oblikovati

Lilijana Nedič (uvodni prispevek v publikaciji Zapisi o zgodovini filma, kinematografije in muzejski zbirki Slovenske kinoteke) 

Kratek vpogled v nevidno. Tako bi lahko imenovali pričujoči ponatis serije člankov, ki so od leta 2000 do 2004 izhajali v rubriki muzej v mesečniku Kinotečnik. Pobudo za serijo je dal tedanji urednik Koen Van Daele. Ker Slovenska kinoteka ni imela razstavnih prostorov, smo se namreč odločili, da na ta način predstavimo vsaj nekatere eksponate našega depoja, ki skriva na tisoče muzealij. V prvi polovici leta 2005 je bila rubrika muzej posvečena stoletnici filma, nato pa je z novo uredniško politiko Kinotečnika prenehala izhajati. Rubrika si je prizadevala približati pomembne in atraktivne muzealije iz naše zbirke, ki pričajo o razvoju ter bogastvu kinematografije, filmske umetnosti, kulture in tehnike. Poleg pionirskih naprav in postopkov, artefaktov industrije in množične kulture, je bralcem predstavljala tudi posameznike, ki so ustvarjali razgibano zgodovino domačega in svetovnega filma.

Kratka zgodovina muzejske zbirke

Slovenska kinoteka, ustanovljena v Ljubljani pred dvajsetimi leti, leta 1996, je nastala z združitvijo Filmskega muzeja, ki je deloval v sklopu Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja (SGFM), ter kinotečne dvorane na Miklošičevi cesti; nova ustanova se je začela oblikovati že v letih 1993 in 1994. Kinoteka je od Filmskega muzeja podedovala muzejske zbirke, založniški oddelek, knjižnico in dvorano, ki je bila pripojena muzeju leta 1993. Na novo se je osnoval arhiv svetovnih filmov, jedro vsake kinoteke, katerega Slovenija do tedaj ni imela. Do ustanovitve so bili pridobljeni tudi delovni prostori in nato postopoma depoji za hranjenje zbirk. Leta 1997 je pod okrilje Kinoteke prišla še filmska revija Ekran, ki je začela izhajati leta 1962. Tako so bili ustvarjeni osnovni pogoji za opravljanje nalog, ki jih je prevzela nova muzejska institucija (oblikovanje zbirk, hranjenje in predstavljanje svetovne filmske dediščine ter muzealij iz zgodovine filma in kinematografije, opravljanje raziskovalne, izobraževalne in publicistične dejavnosti na področju filma in kinematografije).

Zametek zbirke muzejskega oddelka Slovenske kinoteke je v Filmskem muzeju, ki ga je leta 1973 ustanovilo Društvo slovenskih filmskih delavcev kot stalno kulturno akcijo. Društvo je prevzelo bogato knjižnico Triglav filma in pričelo zbirati posamezne eksponate za razstavo ob 40. obletnici slovenskega filma (razstava nato ni bila realizirana). Filmski muzej, ki se je na začetku leta 1979 združil s Slovenskim gledališkim muzejem, je bil nastanjen v stavbi Viba filma v cerkvi in samostanu sv. Jožefa. Ti prostori bi bili idealni, če ne bi na isti lokaciji delovali še produkcijsko podjetje Viba film, Društvo slovenskih filmskih delavcev, revija Ekran, produkcija in montaža AGRFT ter Interfilm (ki je skrbel za promocijo slovenskih filmov v tujini). Leta 1990 se je Slovenski gledališki in filmski muzej preselil na Mestni trg, kjer je imel poleg delovnih tudi razstavne prostore.

Ko sem na začetku leta 1976 začela z delom kustosinje v Filmskem muzeju, je bilo treba narediti načrt zbiralne politike in osnovati podatkovno bazo o slovenskem filmu ter njegovih ustvarjalcih; te osnovne filmografske podatke je namreč dotlej zbiral le beograjski Institut za film (ki je bil zadolžen za vso državo). Za knjižnico, ki jo je postavila in uredila knjižničarka Miša Žuraj, je leta 1981 začel skrbeti Silvan Furlan in istega leta osnoval knjižno zbirko Slovenski film, nato pa se posvečal predvsem izdajateljski dejavnosti muzeja.

Leta 1976 je bilo v zbirki nekaj redkih rokopisov (naj omenim prvo snemalno knjigo za film Na svoji zemlji), majhna zbirka filmskih plakatov za slovenske celovečerce (med njimi plakata za filma Kekec in Trenutki odločitve, ki jih je z gostovanja na Kitajskem prinesel Ivan Marinček), posamezne fotografije iz slovenskih filmov ter kamera Ertel (Filmette II), s katero je bil posnet prvi slovenski celovečerec V kraljestvu Zlatoroga. V naslednjih letih smo v tesnem sodelovanju z Mirom Polankom iz arhiva oddelka promocije slovenskih filmov v tujini pridobili scenarije, snemalne knjige in dialog liste, fotografije ter še ohranjena reklamna gradiva za celovečerne, kratke in koprodukcijske filme, ki so nastali v produkciji Triglav filma in Vibe. Prevzem in arhiviranje promocijskih gradiv za nove filme sta se nadaljevala vse do ukinitve Viba filma. Poleg Polanka je treba omeniti še skrbnika za tehniko Bojana Ložarja in tonskega mojstra Dušana Severja, saj sta vestno hranila odpisane snemalne in tonske aparature, ki se zdaj nahajajo v naši zbirki. Leta 2010 smo iz njihovega fundusa prevzeli tudi manjše število filmskih kostumov. Po letu 1991 smo gradiva tekoče produkcije pridobivali od samostojnih producentov, Slovenskega filmskega sklada in posameznih avtorjev, promocijska gradiva – predvsem plakate – pa od novih filmskih distributerjev. Arhiv filmske redakcije RTV Slovenija, kopirke iz laboratorija in montažne mize smo prevzeli po letu 2000, saj smo depoje muzejskega oddelka leta 2003 preselili v opuščene prostore Vesna filma na Kvedrovi ulici. Takrat smo dokončno prevzeli tudi promocijska gradiva za tuje, slovenske in koprodukcijske filme iz njihove distribucije.

Zbirko muzealij, pomembnih za zgodovino slovenskega filma, bogatijo donacije filmskih ustvarjalcev in njihovih družin, med katerimi je treba posebej izpostaviti zapuščino režiserja Franceta Štiglica, ki jo je muzeju namenil v svoji oporoki in smo jo leta 2004 prevzeli od njegove vdove Marjete Gregorač; zapuščino scenografa Nika Matula, dar Marte in Barbare Matul (2002); ter zapuščino režiserja Jožeta Galeta, ki jo je podarila njegova hči dr. Nina Gale (2004). Zapuščino Josipa Merkuja, slovenskega filmskega amaterja iz Trsta, v kateri so se ohranili filmi in popolna 9,5-mm snemalna in projekcijska tehnika s priborom in pripomočki za montiranje, nam je leta 1999 podaril njegov sin inž. Pietro Merku. Zapuščino slovenske igralke Zalle Zarana (Rozalije Sršen), ki je nastopala v ameriških nemih filmih in do smrti živela v Hollywoodu, pa je v imenu družine podarila Irena Melan iz Pordenona. Snemalne knjige, fotografije, rekvizite, kostume, kostumske skice in filmsko tehniko so darovali tudi Milka Badjura, Miha Baloh, Alenka Bartl, Ivo Belec, Polde Bibič, Marjan Cilar, Vojko Duletič, Karpo Godina, Irena Felicijan, Boštjan Hladnik, Hilda Jurečič, Jane Kavčič, Matjaž Klopčič, Milena Kumar, Ivanka Mežan, Peter Musevski, Rudi Omota, Igor Pediček, Radko Polič, Špela Rozin, Franci Slak, Ljubo Struna, Igor Šterk, Arnold Tovornik, Žaro Tušar, Franci Velkavrh, Peter Zobec, Iva Zupančič in Milena Zupančič.

Za enega izmed zakladov Slovenske kinoteke – štiri skulpture iz žgane gline (dve poprsji in dve vrtni vazi) nemškega in ameriškega režiserja Fritza Langa – se moramo zahvaliti otrokoma pionirja slovenskega filma Karola Grossmanna, Vladimirju Grosmanu in Tanji Voršič (1990). Skulpture, ki jih je Lang ustvaril leta 1915 v Ljutomeru, so edina ohranjena likovna dela tega velikana filmske umetnosti.

Zbirko smo obogatili tudi s številnimi odkupi, med katerimi je najpomembnejša pridobitev (tudi v svetovnem merilu) izjemne filmske zapuščine slikarja Božidarja Jakca. Od njegove žene Tatjane smo leta 1999 odkupili Jakčevo prvo 9,5-mm kamero, 9,5-mm projektor Pathé Baby in 16-mm filmski projektor Bell&Howell, pa tudi portrete filmskih igralcev, risbe in skice iz filmskega življenja v Hollywoodu, nastale med letoma 1929 in 1931. Iz Jakčeve zapuščine izvira tudi studijski fotoaparat prvega slovenskega scenskega fotografa Joeja Z. Lista (Jože Žnidaršič), ki je leta 1928 začel delati pri filmski hiši Fox in je Jakca uvedel v hollywoodski filmski svet ter ga predstavil “hollywoodskim Slovencem”.

Cinefilske zbirke smo začeli odkupovati že v 80. letih in tako zbirko obogatili z velikim številom razglednic iz obdobja nemega filma, starejšimi filmskimi revijami (Fotoamater, Naš kino, Filmski vestnik, Film), prospekti in serijo filmskih listov Kinospored. Leta 2008 nam je uspelo odkupiti izredno bogato cinefilsko zbirko Tini Sajovic iz Ljubljane, ki pokriva obdobje od začetka 30. do srede 50. let prejšnjega stoletja. Večina zgodnjih zbiralcev se je omejevala predvsem na filmske razglednice, njena zbirka pa obsega vse vrste filmskih memorabilij (lobby cards, razglednice, prospekte, filmske sporede, letake, sete fotografij, fotografije za reklamne albume prve slovenske tovarne čokolade Mirim ipd.). Med filmskimi revijami iz njene zbirke pa je v Kinoteko končno prišla tudi prva slovenska filmska revija Film (1940–1941), ki smo jo dolgo iskali, saj jo hranijo le še v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu.

Muzealije


Raznorodna filmska dediščina, ki jo hrani muzejski oddelek Slovenske kinoteke, je zaradi preglednosti razdeljena v posamezne zbirke.

Najstarejši del zbirke filmske tehnike vsebuje muzealije iz filmske predzgodovine – laterna magica, taumatrop, zootrop, tahiskop ipd. Glavnino, ki priča o prisotnosti omenjenih naprav na našem ozemlju, smo leta 1995 prevzeli od Tehniškega muzeja Slovenije, ki ni imel primernih prostorov za hranjenje, niti strokovnjaka za filmsko dediščino. Snemalna aparatura pionirja slovenskega filma Karola Grossmanna se žal ni ohranila, v kinotečni zbirki se nahaja le škatlica z neposnetim 17,5-mm filmom dresdenske firme Kinematographen-Bau-Anstalt Fridolin Kretzschmer. Iz časa nemega filma sta v zbirki 35-milimetrskih kamer že omenjena kamera Ertel ter najstarejša Ernemannova 35-mm kamera Kino, ki ni bila nikoli uporabljena in je pripadala celjskemu fotografu Pelikanu. V 80. letih smo pridobili prva dva izmed projektorjev, ki so jih uporabljali v slovenskih kinematografih: Iskrin NP 1 iz opuščenega kina v Blatni Brezovici ter Ernemann VII B iz Hrušice pri Ljubljani. Najstarejši 35-mm projektor, ki ga hranimo, izvira iz kina v Ilirski Bistrici, izdelan pa je bil v optični tovarni San Giorgio v genovskem predmestju Sestri Ponente na začetku ali v teku 20. let prejšnjega stoletja.

Ob številnih kamerah in projektorjih standardnega in substandardnega formata najpomembnejši del zbirke predstavlja filmska tehnika, ki je bila konstruirana in izdelana v tovarni Iskra v Kranju, kjer so od leta 1947 do 1966 izdelovali vso projekcijsko opremo za kinematografe, pa tudi 16-mm in 8-mm projektorje. Prav tako hranimo “Polaroid Polavision Instant” sistem, sestavljen iz kamere in predvajalnika, namenjen domači uporabi, ki je prišel na trg leta 1977, vendar pa so ga že čez dve leti nehali izdelovati. Napravo je Kinoteki leta 2001 podaril inž. Branimir Piry iz Ljubljane.[1]

Najobsežnejša med vsemi zbirkami je fototeka, ki vsebuje črno-bele in barvne fotografije, razglednice in tiskane fotografije za opremo kino vitrin. Fotografije za slovenske filme izvirajo iz arhivov Triglav filma, Viba filma, Vesna filma, Filmskega centra, neodvisnih producentov in posameznih avtorjev. Posneli so jih številni eminentni slovenski fotografi, ki so sodelovali pri filmu kot scenski fotografi in so le redko stopili iz anonimnosti.[2]

Seti tiskanih fotografij iz tujih filmov, ki so spremljale njihovo prikazovanje v naših kinematografih od 70. let dalje, prihajajo iz arhiva Vesna filma, opuščenih kinematografov ter arhivov slovenskih distributerjev. Iz Triglavove zapuščine izhajajo tudi negativi in kontaktne kopije za filmske obzornike ter nekatere zgodnje celovečerne filme v njihovi produkciji. Hranimo tudi reprodukcije in negativne dvojnike fotografij iz zapuščine Ite Rine, ki je v lasti njene hčerke Tijane Đorđević.

Filmske razglednice smo začeli odkupovati v 80. letih. Najstarejše so iz časa prve svetovne vojne. Med razglednicami iz obdobja nemega filma prevladujejo filmi in igralci z nemškega govornega področja. V čas nemega in začetke zvočnega filma spada tudi leta 2003 odkupljena zbirka steklarja Sivca iz Tolmina, ki obsega 640 razglednic s prizori iz filmov ter podobami ameriških in evropskih igralcev tistega časa. Izdali so jih italijanski založniki. Razglednice s podobo prve slovenske filmske zvezde Ite Rine, ki so jih posneli nemški in francoski fotografi, pa smo odkupili od različnih antikvarjev, največ na Dnevih nemega filma v Pordenonu. Razglednice iz 50. let so redke, čeprav je bilo zbiranje te vrste memorabilij zelo priljubljeno; imamo le zbirko, ki jo je leta 2008 podarila Alenka Jarc iz Ljubljane.

Tako kot analogne fotografije in filmske razglednice so postali del zgodovine tudi programski letaki, filmski listi in prospekti, ki so bili v času pred televizijo in svetovnim spletom glavni filmski informatorji. Najstarejši ohranjeni programski letak je dvostranski slovensko-nemški letak za ljubljanski kino Elektroradiograf “Ideal” iz leta 1912. Iz istega časa izvira tudi zloženka za film Kristusovo življenje, ki je opremljena s fotografijami. Hranimo tudi večjezične izdaje prospektov za slovenske filme. Prospekte za tuje filme iz časa med obema vojnama najdemo redkeje, zato pa smo iz cinefilskih zbirk in arhiva Vesna filma pridobili številne primerke iz 50., 60. in 70. let prejšnjega stoletja.

Jedro zbirke plakatov predstavljajo plakati za slovenske celovečerce, koprodukcijske filme in filme nekdanjih jugoslovanskih produkcijskih hiš, ki so jih ustvarili ali soustvarili slovenski avtorji in igralci.[3] V zbirki se nahaja tudi nekaj originalnih plakatov tujih filmov, med katerimi so najstarejši plakati za italijanske filme iz 40. let, ki jih je podaril Boštjan Hladnik. Zbirko Vesninih plakatov smo po ustanovitvi Kinoteke začeli dopolnjevati z dokupi. Najprej smo pridobili zbirko kinooperaterja in cinefila Franca Milošiča, leta 2003 pa smo od celjskega starinarja Stanka Barka odkupili 1500 plakatov, ki izvirajo iz arhivov opuščenih kinematografov. Leta 2010 smo evidentirali in prevzeli v hranjenje zbirko filmskih plakatov Matjaža Kukoviča, ki pa jo je Kinoteka po dolgih pogajanjih odkupila šele lansko leto. Večje število plakatov smo pridobili tudi iz drugih kinotek z zamenjavami za domače filmske plakate. Od ameriškega Slovenca Joeja Valenčiča pa smo odkupili švedski in belgijski plakat za Erotikon Ite Rine ter mali plakat za film Back Fire, v katerem je igrala Zalla Zarana.

Za raziskovalce slovenske filmske scenografije je eden ključnih virov zapuščina scenografa Nika Matula; žal so se iz arhiva nič manj pomembnega scenografa Mirka Lipužiča ohranile le posamezne skice.[4]

Filmski kostumi, sicer najbolj atraktivni eksponati filmskih muzejev, so v naši zbirki slabo zastopani. Nekaj kostumov nam je uspelo pridobiti iz fundusa Viba filma, neraziskan pa še vedno ostaja fond slovenske televizije. V Kinoteki hranimo tudi skice za kostume, katerih avtorice so Alenka Bartl, Mija Jarc, Milena Kumar in Irena Felicijan. Slovenski animirani film zastopajo predloge za risane filme Poljubi mehka me radirka, Poskušaj migati dvakrat in Socializacija bika?, ki smo jih leta 2003 odkupili od avtorjev, Zvonka Čoha in Milana Eriča. Zbirka rokopisov, ki vsebuje scenarije, snemalne knjige, dialog liste, glasbene partiture, dokumente, pisma in pogodbe, je namenjena raziskovalcem slovenskega filma. V zbirko likovnih del pa smo razporedili že omenjene skulpture Fritza Langa, risbe Božidarja Jakca, reprodukcije diapozitivov Karola Grossmana, portrete filmskih igralcev Mihe Maleša in Ivana Čarga ter fotografije Rudija Vavpotiča in Janka Ravnika.

Pomembnejše razstave

Razstava Fritz Lang: Skulpture / Karol Grossmann: Fotografije, ki smo jo pripravili v Moderni galeriji v Ljubljani (1985), je gostovala v številnih evropskih mestih (Trst, Zagreb, 1986; Salzburg, 1992; Madrid, 1993; La Coruña, 2008).[5] Langovo veliko poprsje Bakhusa je bilo razstavljeno v Filmskem muzeju v Berlinu ob retrospektivi njegovih filmov (2001). Razstava Grossmannovih fotografij pa je gostovala še v Parizu, v Bitoli, Novem Sadu (1986) in v Pordenonu (1987).

V razstavnih prostorih Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja smo postavili naslednje razstave: Filmski svet Boštjana Hladnika (1991), Plakati slovenskih celovečernih filmov (1992), Slovenske filmske zvezde (1993), Kinematograf v Ljubljani 1896–1918 (1995), Filmska tehnika (1996). Razstavo plakatov slovenskih celovečernih filmov smo postavili tudi v Moskvi (1996), Pragi (1997), Montpellieru (2000) in Skopju (2011). Razstava Zgodovina filma na Slovenskem od arheološkega obdobja do prihoda zvoka (v okviru Evropskega meseca kulture v Ljubljani leta 1997) je bila pripravljena na diapozitivih, ki smo jih vsak večer projicirali iz kinotečne pisarne na Miklošičevi 28 na veliko fasado nasproti stoječe garažne hiše. Ob devetdesetletnici rojstva prve slovenske filmske zvezde Ite Rine smo leta 1997 postavili razstavo v Moderni galeriji, leto kasneje pa v sodelovanju z Narodnim filmskim arhivom iz Prage stalno razstavo Ita Rina v Škrateljnovi hiši v Divači. Z razstavo Fritz Lang – Skulpture in film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Dolenjskim muzejem iz Novega mesta, Galerijo Miha Maleša iz Kamnika, Moderno Galerijo iz Ljubljane, Slovenskim gledališkim muzejem in Travico Maleš-Geršak, smo gostovali v beneški Galeriji A&A v času filmskega festivala v Benetkah leta 2000.[6] Leta 2005 smo postavili stalno razstavo, posvečeno pionirju slovenskega filma v Ljutomeru, leta 2011 pa v prenovljeno Škrateljnovo domačijo v Divači nastanili Muzej slovenskih filmskih igralcev.

Sodelavci muzejskega oddelka

V Filmskem muzeju (v okviru SGFM) sem za zbirke skrbela sama, v novi kinotečni ustanovi pa zaradi velikega števila prevzetih eksponatov to ni bilo več mogoče. Naj navedem sodelavce, ki so predano skrbeli za ureditev, zaščito in predstavitev zbirk. Na področju ureditve depojev in konzerviranja plakatov je najprej delal Niko Novak, ki je organiziral tudi vse selitve. Za konzerviranje fotografij je skrbel Jože Rehberger. Po preselitvi depojev na Kvedrovo ulico je zanje in za konzerviranje eksponatov skrbel Martin Podrzavnik, ki to delo opravlja še danes. Razstave muzejskega oddelka sta oblikovala Metka Dariš in Tomaž Perme. Za datiranje plakatov, prospektov in drugih gradiv je bilo treba izdelati strokovni instrumentarij; temeljno delo pri izdelavi podatkovne baze v Sloveniji predvajanih filmov je opravil Igor Prassel, nato pa je identifikacijo filmov in izdelavo filmografij prevzela Špela Čižman, najprej kot honorarna sodelavka, nato pa kot redno zaposlena kustosinja v muzejskem oddelku Slovenske kinoteke. Po mojem odhodu iz Kinoteke leta 2012 je vodstvo muzejskega oddelka prevzela Metka Dariš.


[1]    Glej tudi Lilijana Nedič, Filmska tehnika: Slovenski gledališki in filmski muzej, 25. 1. 1996 – 25. 2. 1996 (Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1996).

[2]    Glej tudi Lilijana Nedič, “Slovenski fotografi na filmu”, Fotografija, št. 41/42 (2009), str. 4–10.

[3]    Glej še Jure Mikuž, Lilijana Nedič, Plakati slovenskih celovečernih filmov (1948-1991) / Slovenian Feature Film Posters (1948-1991) (Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1992).

[4]    Glej tudi Metka Dariš, Niko Matul: Filmska scenografija / Niko Matul: Production Design (Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2013).

[5]    Razstavo smo postavili ob izidu naslednjih knjig: Stanko Šimenc, Silvan Furlan in Jure Mikuž, Karol Grossmann (Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1985); Jure Mikuž in Zdenko Vrdlovec, Fritz Lang (Ljubljana: Ekran, Moderna galerija, 1985).

[6]     Ob razstavi smo izdali katalog v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku: Jure Mikuž, Lilijana Nedič, Fritz Lang – skulpture: film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let (Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2000).