arhivirana novica

Edit in jaz ali ko plonk listek razvije osebnost

Laskavo imenovanje za prvo srbsko celovečerno animacijo Technotise: Edit in jaz (Technotise – Edit i ja, Aleksa Gajić, 2009) s strani njenega idejnega vodje je delno zavajajoče. Zgodovina srbskega animiranega filma sega v 20. leta preteklega stoletja in se prek stop-motionov z animiranimi lutkami v 50. razteza do prvih profesionalnih filmov na začetku 60. let. Retrospektive srbske animacije kot eno prvih ponavadi prikazujejo Pionirja in dvojko (Pionir I dvojka, Vera Jocić, 1949) ali kratko reklamo za loterijo Tukaj išči in našel boš! Milijon! (Ovde traži pa ćeš naći! Milijon!, Ernest Bošnjak, 1925).

Rastko Ćirić je ob izidu DVD-ja Srbski animirani film 1 (Srpski animirani film 1, 2016) zatrdil, da je bila v SFRJ srbska animacija vedno v senci zagrebške šole risanega filma. Zato naj bi splošno in ljudsko veljalo, da se v Zagrebu dela animirani in v Beogradu dokumentarni film, a ni bilo čisto tako. V Jugoslaviji in kasneje v osamosvojeni Srbiji so pred tem nastajali mnogoteri dolgometražni animirani filmi – koprodukcije. Tudi Film noir Rista Topalskega in Srđe Penezića (2007) je koprodukcija, a so ga reklamirali kot prvi animirani dolgometražec, ki je nastal v Beogradu. Technotise pa ni le nastal v Beogradu, ampak se v futurističnem Beogradu tudi dogaja.

Edit in jaz je bil v Beogradu tudi animiran, v štirih različnih tehnikah. S klasično animacijo na papirju so animirali premikanje udov likov, medtem ko so usta in oči animirani vektorsko. 3D animacija je pripadla tehničnim predmetom, kolažna pa je pristala na ozadjih. Gajićeva tehnika ilustriranja se bolj kot v stripovskem stilu od nekdaj manifestira v klasičnih slikarskih tehnikah, izražanju barv in njihovih kontrastih, vidnih potezah digitalne ščetke in manj v izredno fini liniji, kar je izraženo tudi v animaciji.

Animirani film, ki bo januarja znova v Ljubljani, je prva v celoti srbska produkcija. Od animatorjev do sinhronizatorjev. Pri izbiri glasov si je avtor stripa in filma zastavil in izpolnil nalogo iskanja nativnih Beograjčanov. Sanja – prijateljica glavnega lika Edit – je na primer pevka Tatjana Đorđević, ki je v Srbiji zaslovela zaradi nastopov na televizijskih pevskih oddajah z izvedbami priredb. Ostala zasedba je znana predvsem iz gledališč in z različno velikih zaslonov.

Vse pa se je začelo konec 90. let, ko se je Aleksa Gajić odločil za stripovsko revijo Politikin Zabavnik ilustrirati stavbe Knez Mihajlove ulice, kar je končalo na naslovnici. Nadaljevalo se je z diplomo, 68-stranskim stripom Technotise, ki ga je tri leta pozneje izdal System Comics. Po ekonomski migraciji v Francijo k založbi Soleil, zaradi omenjenega stripa, in vrnitvi nazaj ter nadaljnjih osmih letih dela je luč sveta ugledalo animirano nadaljevanje Technotise: Edit in jaz. Zgodba obeh del se precej razlikuje v vsebini, na poti od stripa do animacije so se ohranili le zunanji videzi glavnih likov in letnica 2074, ko bo Gajić star 100 let. Vseeno so v premikajoči se različici junaki oblečeni bolj vsakdanje in njihova stilska podoba ne spominja več na modo rejverjev na nočnih zabavah v 90. letih, kar gre verjetno pripisati tudi desetletnemu obdobju med obema umetniškima deloma.

Se pa rave kultura delno ohrani v vsebini in v glasbeni opremi, ki se v heterogeno gmoto združuje s pop rockom in metalom. Glasbo sta Slobodan Štrumberger in Boris Furduj postavila v studie beograjskih bendov, kot so Prototip, Eyesburn, Rapid force in Kristali. Elektronski del glasbe je še eden izmed koščkov, ki ga je prispeval Gajić sam. Že izdaja stripa je bila pospremljena z animiranim elektronskim glasbenim videom Bombon? (Gajić, 2001), prav tako v manga oziroma anime stilu, spominjajoč na balkansko priredbo japonskega cyberpunka, kot ga poznamo na primer iz Akire (Katsuhiro Otomo, 1988).

Protagonistka Edit tokrat namesto umetnostne zgodovine študira psihologijo, in prav njen študij oz. neuspehi pri študiju so krivi za zaplet, saj jo po šestem padcu na izpitu “prisilijo” v vstavitev mikročipa, ki naj bi ji pri tem pomagal. Ne pomisli pa, da se lahko zaradi čipa v njej razvije robotska osebnost. Vpletanje bližnjih drugih, katerih odnosi so v stripu bolj površinski, kiborginjo v nastanku počloveči. Tudi spolno življenje se iz stripovske zadrogirane orgije prevesi v intimno ljubeče srečanje.

Priložnost za ogled te futuristične znanstvenofantastične animirane drame, ki prevlado robotov prikazuje v precej individualistični luči, Technotise: Edit in jaz smo imeli pri nas že na 21. Liffu 2010, kjer je prejel nagrado občinstva ZMAJ, leto pozneje pa v redni distribuciji. Z vsakim novim letom pa jo lahko jemljemo za resničnejšo kritiko nadzora znanosti s strani gospodarstva in oblasti, ki nas že obkroža.

Pia Nikolič