arhivirana novica

Kino-uho: Mihael

Film Mihael (Mikaël, 1924) je v marsičem pomemben del filmske zgodovine: ni prvi film Carla Dreyerja, je pa film, ki slogovno že napoveduje njegovo za mnoge največjo mojstrovino Trpljenje Device Orleanske (La passion de Jeanne d'Arc, 1928). Hkrati je tudi eden izmed prvih filmov s homoseksualno tematiko, pri čemer protagonist – ta kljub naslovu filma ni Mihael – ni začrtan v maniri (pre)mnogih poznejših obravnav teme kot patetična kreatura, ki jo "nizkotne strasti" vodijo k propadu, temveč kot kompleksen karakter, ki ga vodi in uči globoka ljubezen.

Film prikazuje razmerje med znamenitim slikarjem Claudom Zoretom (igra ga danski režiser Benjamin Christensen, najbolj poznan po drugem nemem filmu, dokumentarni grozljivki Čarovnica [Häxan, 1922]) in njegovim lepim varovancem, modelom in ljubimcem Mihaelom (Walter Slezak). Zgodba se sprevrne v ljubezenski trikotnik, ko na mojstrova vrata potrka obubožana princesa Zamikoff (Nora Gregor), ki hoče svoj status dvigniti s portretom izpod rok Zoreta. Mlada princesa kmalu ugotovi, da je njen odgovor na pomanjkanje denarja mladi Mihael, ki začne v svoji naivni zaljubljenosti trošiti Zoretov denar, dokler ne proda mojstrovega darila, slike Zmagovalec (skorajda renesančnega akta Mihaela), Zoretu pa ukrade tudi skice njegove zadnje mojstrovine. Nad razpletom filma že od enega začetnih prizorov, kjer se Zoretovi gostje pogovarjajo o smrti in njenih pomenih, kar slikarja navdihne za motiv Cezarja, ki ga umori njegov posvojenec Brut, visi senca tragičnega konca, ki pa je paralelna karakternemu razvoju protagonistov, njihovim izbiram in koncem, med katerimi smrt ni najbolj tragična.

Dreyer je Mihaela posnel po romanu danskega pisatelja Hermana Banga Mikaël, izdanem leta 1902. Bang, odkriti homoseksualec, nekakšna melanholična verzija Oscarja Wilda, piše Richard Dyer v knjigi o gejevskem in lezbičnem filmu Now You See It, je bil večkrat žrtev satiričnih časopisnih kampanj, osamljen v svojem umetniškem in ljubezenskem življenju, podobno kot slikar Zoret. Mihael je druga adaptacija romana, prvi je film Krila (Vingarne, 1916), ki si ga je bilo moč ogledati na zadnjem Festivalu LGBT filma v Kinoteki, režiserja Mauritza Stillerja, vpadljivega gejevskega lika takratnih skandinavskih zbirališč, ki je film naredil bolj eksplicitno homoseksualnega, kot je bil roman sam. Dreyerja, ki je v tistem času prav tako delal na Danskem in Švedskem in že postal znan režiserki up, je v takratno Weimarsko republiko povabil nemški studio UFA. V LGBT zgodovini ima Weimarska republika prav posebno mesto zaradi svoje raznolikosti in odprtosti LGBT scene tistega časa, ki je navsezadnje pomenila tudi pomembno produkcijo prvih gejevskih in lezbičnih filmov, npr. Drugačen od drugih (Anders als die Ander, 1919), Pandorina skrinjica (Die Büchse der Pandora, 1929), Spol v okovih (Geschlecht in Fesseln, 1928), in zadnjega, ki je že napovedoval vzpon nacistične Nemčije, Dekleta v uniformi (Mädchen in Uniform, 1931).

Tako je imel Mihael za današnje razmere LGBT produkcije skorajda nepredstavljivo podporo močnih figur nemškega nemega filma: producenta Ericha Pommerja (Metropolis, Modri angel), pod scenarij je (zaradi zahteve studia) sopodpisana takratna glavna scenaristka Thea von Harbou (scenaristka filmov Metropolis in M njenega takratnega moža Fritza Langa), pod izjemno fotografijo pa kar dva direktorja: Karl Freund (Metropolis, Drakula) in Rudolph Maté, ki je z Dreyerjem sodeloval pri poznejših filmih. Impresivni atelje slikarja je bil oblikovan po ateljeju Augusta Rodina, ki naj bi Banga inspiriral pri oblikovanju lika Zoreta, uporabljene so bile prave starine, dodelane vse majhne podrobnosti, ki komentirajo Zoretovo prepoznavnost ter slikarjevo osamljenost v veličastnem prostoru. »Nihče ne ve, kako osamljen sem. Nihče me nima pravice narediti še bolj osamljenega!« vzklikne slikar, ko ga zvesti prijatelj Charles Switt (Robert Garrison) prepričuje, naj vendarle pozabi prevarantskega Mihaela. Atelje bi danes lahko brali kot campovski kič, poln indicev o seksualnem razmerju mojstra in njegovega varovanca, pa tudi kot pesimistični komentar o propadajoči vrsti buržujskega sentimentalnega mojstra, ki slika renesančne portrete in za posebne priložnosti pije iz angleških kozarcev, medtem ko mlajši Mihael najprej iz narcisoidnosti, nato pa objestne zaljubljenosti, nesentimentalno zapravlja in krade (tudi angleške kozarce). Pesimistični komentar, v kolikor je edini, ki zares ljubi, stari slikar in mu ljubezen čisto dobesedno stre srce, medtem ko Mihael ostane v infantilnem objemu izkoriščevalske princese, nezmožen ločiti med globoko ljubeznijo, ki jo je pravkar izgubil, in simulakrom le-te. Optimistični komentar, v kolikor je slikarjeva ljubezen tudi povod za njegovo rast – umetniško in osebno – in navsezadnje čustvo, ki zaznamuje njegov konec z nekakšno pomirjenostjo, medtem ko se Mihaelova stiska šele začenja. Dreyer psihološko trpljenje, prevare, odpuščanje, simpatije, ljubosumje, celo plejado čustev, trzljajev in gest v značilnem slogu prikaže ne skozi ekspresivno pretiravanje, temveč zadržano in subtilno igro (predvsem Christensena kot Zoreta), ki intenzivno prodre v srčiko gledalskih čustev; s podobno intenziteto gledalca pozneje nenadkriljivo v filmski zgodovini zadene Renée Jeanne Falconetti kot Ivana Orleanska. Za to Dreyer uporabi zanj pozneje značilen bližnji plan obraza in kontrastno svetlobo, pri kateri sta senca in svetloba premeteno uporabljeni kot komentar spreminjajočih se čustev med tremi osebami.

Mihael je svojo premiero doživel v Nemčiji, v večini ostalih držav pa je bil popolnoma spregledan. V ZDA je bil prikazan šele dve leti pozneje pod dvema homofobnima naslovoma: Invertiranci in (po protestu cenzorjev) Uklenjeni: Zgodba o tretjem spolu, s pripetim »poučnim« predavanjem in izbrisom imen ustvarjalcev. Tako je Mihael kot večina LGBT filmov pred in po njem neslavno propadel in utonil v pozabo do novega tisočletja, ki mu je priznalo, kar mu gre: občudovanje.

Jasmina Šepetavc

PROGRAM
Mihael, 21. 2. ob 20.00
Projekcijo bo v živo na električni harfi spremljal Eduardo Raon.

Cena vstopnice izjemoma 7 eur.