arhivirana novica

Fokus: Wes Anderson

Wes Anderson in lov za izgubljenim zakladom

Dobrodošli v barvno usklajenem, natančno izmerjenem in hermetično zaprtem svetu Wesa Andersona. Filmi diplomiranega filozofa iz Houstona v Teksasu, ki prisega na udobne tvidaste suknjiče, so kot dragocene zbirateljske knjige, polne romantično magičnih zgodb, s skrbno oblikovanimi naslovi v fontu Futura, fantastičnimi ilustracijami in umetelno izdelanimi platnicami: prav take, kot se v Kraljestvu vzhajajoče lune (Moonrise Kingdom, 2012) znajdejo v rumenem vintage kovčku klepto-bibliofilke Suzy. So družinski albumi, ki hranijo zbledele spomine in porumenele fotografije, ter pod njimi z lično pisavo na roke napisane datume, in so na robovih rahlo oguljene škatle, v katerih se skrivajo skrbno shranjeni drobni zakladi slehernega otroštva.

V Življenju pod vodo (The Life Aquatic With Steve Zissou, 2004) nas Wes v duhu svojega idola, oceanografa, dokumentarista in avanturista Jacques-Yvesa Cousteauja z ladjo Belafonte odpelje na mediteransko pustolovščino: na lov za jaguarskim morskim psom, v svet nepričakovanih prijateljstev, zlobnih piratov, ukradenih kavnih avtomatov, modrih uniform, rdečih kap in po meri narejenih tenisk. Pomorski druščini, delfinom albinom, električnim meduzam, sladkornim rakovicam in mavričnim podvodnim ponijem po neki zissoujevski ontološki logiki družbo dela tudi primatologinja Jane Goodal.

Vsak njegov film je pravzaprav nekakšna avantura, Wes pa zbiratelj, nostalgični lovec na zaklade, ki v svojo pločevinasto filmsko škatlo poleg občutkov, spominov in podob shranjuje tudi lesene prste, naglavne trakove, črtaste trenirke, oštevilčeno dizajnersko prtljago, pasove in očala, rumene kopalne plašče, uniforme, kučme in druga zanimiva pokrivala, značke, znamke, daljnoglede, prenosne gramofone in pozabljene vinilne plošče, zaprašena pisma, debele romane in pisalne stroje, ročno izvezene preproge, bogato tkane zavese, najrazličnejše vzorce tapet in mojstrsko zašite obleke ter kostume.

V Kraljestvu vzhajajoče lune se mladi kaki skavt Sam med lokalno predstavo zgodbe o Noetovi barki sprehodi mimo nepregledne vrste otrok, oblečenih v prekrasne živalske kostume. Levi, koale, pingvini, žirafe, zajci, jeleni, sloni, kokoši in celo najrazličnejše vrste ptic – vrabec, sova, golobica in krokar potrpežljivo čakajo na vkrcanje. Wesovi filmi so v času nenavdahnjenega množičnega "ikea" dizajna poklon rokodelskim spretnostim, potrpežljivim umetniškim virtuozom, sanjačem in uglajenim kavalirjem, kakršen je na primer gospod Gustav, oskrbnik oziroma točneje: concierge Grand Budapest hotela (The Grand Budapest Hotel, 2014).

Zgodba Grand Budapest hotela se navdihuje pri delu svojčas izjemno priljubljenega avstrijskega pisatelja Stephana Zweiga. Ta se v romanu Včerajšnji svet spominja elegance srednjeevropske aristokracije, ki se, tik pred streznitvenim udarcem prve svetovne vojne, predaja dekadentnim užitkom in umetnosti. V isti sapi pa je posvetilo razkošju in mojstrom klasičnega Hollywooda, Ernstu Lubitschu, Alfredu Hitchcocku in Orsonu Wellesu, delu britanskih "lokostrelcev" Emerica Pressburgerja in Michaela Powella ter slapstick komediji bratov Marx.

Wes Anderson tekoče govori filmsko zgodovino (in zgodovino umetnosti) – njegova dela so polna tako filmskih kot drugih umetniških vplivov z vseh vetrov – od literature in glasbe do slikarstva.

Darjeeling Limited (The Darjeeling Limited, 2007) zaznamuje vpliv indijske kinematografije, predvsem njen najprominentnejši avtor Satyajit Ray in novi Hollywood, ki ga poosebljajo bratje Francis, Peter in Jack – nekakšne reinkarnacije velikih ikon in "duhovnih" očetov ameriškega filmskega preporoda v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, Francisa Forda Coppole, Petra Bogdanovicha in Jacka Nicholsona.

Že omenjeni klasični Hollywood skupaj s Peanutsi Charlesa M. Schulza odmeva v Veličastnih Tenenbaumih (The Royal Tenenbaums, 2001), energija francoskega novega vala pa poganja filma Bottle Rocket (1996) in Kraljestvo vzhajajoče lune. Čudoviti lisjak (Fantastic Mr. Fox, 2009), animirana lutkovna priredba brezčasne otroške knjižne klasike Roalda Dahla si, najbrž tudi pod vplivom Georgea Clooneyja, nekaj navdiha sposodi pri Soderberghovi Oceanovi trilogiji, Max Fischer iz filma Rushmore (1999) pa je samosvoja kombinacija Micka Jaggerja, Toma Cruisa, Noaha Taylorja in Dustina Hoffmana.

Vse, kar smo omenili v tem kratkem ekskurzu, seveda ne pomeni, da gre pri Wesu zgolj za nekakšen pastiš, za stil brez substance. Kot pravi Matt Zoller Seitz, avtor knjige Wes Anderson Collection, lahko govorimo kvečjemu o substanci stila. Ko pogledamo pod všečen pokrov Andersonove filmske škatle, med vso (ne)potrebno kramo najdemo iskrena in topla čustva ljubezni in globokega prijateljstva, pa tudi ladijske razbitine družinskih odnosov, v usnje vezane dokumente izgube, lesketajoče se snežne globuse bolečih spominov, natančno izrisane zemljevide strahu in temačne pokrajine človekove biti.

"Mislim, da mora človek najti nekaj, kar rad počne, in potem to početi do konca življenja," pravi Max v Rushmoru. Wes je svoje poslanstvo našel v snemanju filmov, v katerih se po kotih velike newyorške vile sprehajajo dalmatinske miši, Bill Murray v tem, da se do konca življenja pojavlja v njegovih filmih, v Kinoteki pa Andersonove filme predvsem radi gledamo, in sicer na velikem platnu, v udobju naše kinodvorane. Luči se ugasnejo in igrati začnejo The Kinks.

Ana Šturm

PROGRAM
Rushmore, 5.4. ob 21.30
Darjeeling Limited, 6.4. ob 19.00
Življenje pod vodo, 7.4. ob 20.00
Kraljestvo vzhajajoče lune, 8.4. ob 17.00
Veličastni Tenenbaumi, 10.4. ob 21.00