arhivirana novica

Slovenski filmski arhiv 50 let

Ohranjamo in arhiviramo slovenski film

Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, krajše SFA, letos praznuje petdesetletnico delovanja. To je bila druga specializirana ustanova za evidentiranje, zbiranje in hrambo filmskega arhivskega gradiva na območju bivše Jugoslavije, takoj za Jugoslovansko kinoteko iz Beograda. Sorazmerno zgodnji ustanovitvi SFA leta 1968 se imamo Slovenci zahvaliti, da nam je uspelo zbrati in ohraniti več kot devetdeset odstotkov filmov, ki so nastali na naših tleh. Zakonska podlaga ustanovitve je bil arhivski zakon iz leta 1966, ki je tudi film opredelil kot arhivsko gradivo in je zavezoval državne producente, predvsem Triglav film in Viba film, da so arhivu izročali negative v dolgoročno hrambo. Že takrat so se zavedali, da je hramba filma draga zadeva, ki poleg finančnih sredstev zahteva tudi strokovno usposobljen kader. Tedanja oblast se je skupaj s filmsko in arhivsko stroko odločila, da bo filmski arhiv pri osrednjem državnem arhivu in bo skrbel za filmsko arhivsko gradivo, posneto s pomočjo državnih sredstev, za vso takratno Slovenijo. Na začetku so skrb za filme zaupali le enemu človeku, Ivanu Nemaniču, ki ga upravičeno štejemo za začetnika filmske arhivistike pri nas. Filmski arhiv je organiziral po zgledu takrat vodilnih svetovnih arhivov, francoskega Bois d'Arcyja, nemškega Bundesarchiva–Filmarchiva in Jugoslovanske kinoteke. Po njih se je zgledoval predvsem pri doseganju pogojev hrambe in ureditvi zbirke filmskega arhivskega gradiva. Zbirka je po prvotnem načelu urejena še danes. Vsak filmski naslov ima svojo matično številko, v okviru katere so razvrščene tehnične enote, pa naj bo to kolut, kot ob nastanku pred petdesetimi leti, ali pa digitalni zapis v zdajšnjih časih. Ob sami ustanovitvi lahko omenimo zanimivost, da so se v arhivu sprva zavzemali za hranjenje zgolj dokumentarnih filmov, vendar je zmagala ideja režiserja Franceta Štiglica, naj bo filmski arhiv dom vseh slovenskih filmskih del.

Naj se nekoliko ustavimo pri številkah: v petdesetih letih, do konca leta 2017, je kljub skromnemu številu zaposlenih uspelo zbrati, shraniti, strokovno obdelati in predstaviti 12.020 filmov/filmskih naslovov, kar je 32.352 tehničnih enot, od filmskih kolutov različnih širin do elektronskega in digitalnega gradiva različnih oblik in nosilcev. Poleg tega SFA skrbi še za 5141 videokaset ter fotografije in spisovno arhivsko gradivo različnih produkcijskih podjetij in ustanov (Triglav film, Viba film, Filmservis, Filmski sklad RS in drugi).

Filmsko arhivsko gradivo na filmskem traku je od leta 1916 dalje hranjeno v novih, klimatiziranih filmskih skladiščih na Roški v Ljubljani, ki zagotavljajo optimalno hranjenje filmskega arhivskega gradiva; starejši, gorljivi filmi pa so shranjeni v Borovcu pri Kočevski reki. V okviru vzpostavljanja državnega e-arhiva je dobro poskrbljeno tudi za dolgoročno hrambo novejšega filmskega arhivskega gradiva v izvorno digitalni obliki.

SFA je polnopravni član FIAF, svetovnega združenja filmskih arhivov in kinotek. V posebno čast nam je bilo, da smo leta 2005, ob stoletnici slovenskega filma, lahko v Ljubljani skupaj s Slovensko kinoteko gostili 52. kongres te ugledne organizacije.

V SFA so shranjeni tako najstarejši slovenski filmi, filmski posnetki Karola Grossmanna iz let 1905 in 1906, Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu, kot najnovejša produkcija leta 2018 in vsega obdobja vmes. Slovenski filmski arhiv je odprt za obiskovalce, gradivo pa uporabljajo tako filmski ustvarjalci, televizije, muzeji za razstave in posamezni raziskovalci kot ljudje, ki so se našli na starejših filmih. Poleg tistih, ki jih je financirala država, so nam svoje filme zaupali številni filmski amaterji, ljubiteljski snemalci, med katerimi je morda najbolj znan Božidar Jakac. Glede na to, da Slovenski filmski arhiv nima svojega "kina", bo praznovanje začel aprila v dvorani Slovenske kinoteke, s katero odlično sodeluje. Programom, ki jih pripravljamo v okviru Večerov SFA, bomo skušali skozi vse leto vdihniti pečat našega jubileja. V tokratnem programu izpostavljamo sklop kratkih igranih in dokumentarnih filmov, nastalih v letu naše ustanovitve: 1968. V goste smo povabili Fotokino videoklub Mavrica iz Radomelj, ki se nam bo predstavil z barvitostjo svoje filmske ustvarjalnosti. Najavljamo tudi predstavitev filmov, ki so bili digitalizirani in restavrirani v letu 2017.

Lojz Tršan