arhivirana novica

5. Festival žanrskega filma Kurja polt: Fabrice du Welz

Fabrice du Welz: žanrski auteur

Sekcijo "poklon" na festivalu Kurja polt navadno posvečamo filmski dediščini – avtorjem in filmom, ki predstavljajo mejnike v zgodovini in izrazju žanrskega filma. Ker pa je ta še živ in zdrav, ker včeraj in danes nastajajo kulti jutrišnjega dne, je čas, da se poklonimo enemu najbolj izvirnih in suverenih avtorskih glasov žanrske sodobnosti. Belgijski režiser in kleni cinefil Fabrice du Welz pripada tisti dragoceni liniji avtorjev, ki filmski jezik govorijo spontano, intuitivno, kot materinega. Z besedami du Welzovih francoskih kolegov in sodobnikov, avtorjev kultnega Znotraj (À l’intérieur, 2007), Juliena Mauryja in Alexandra Bustilla: "Midva se morava neskončno truditi, da posnameva film, pa sva dva. Fabrice svoje filme stresa iz rokava."

Sliši se enostavno, pa še zdaleč ni tako. Du Welz namreč pripada tudi tisti drzni, a pogosto nerazumljeni, malodane prekleti tradiciji filmarjev, ki razmišljajo in ustvarjajo v mejnih sferah. Njegova dela se gibljejo med žanrom in arthouse filmom, med brutalnim realizmom in fantazmagorično fikcijo, med avtohtonim pridihom in svetovljanskim duhom. So filmi brutalne, surove telesnosti in hkrati izjemne formalne poetike, transgresivnih, radikalnih, a sofisticiranih filmskih govoric. Zaznamuje jih nekakšna intrinzična dualnost, ambivalenca. In čeprav bi v njej morali prepoznati vrlino, dostojen odraz protislovnega sveta in izraz kompleksne (samo)refleksije, pogosto ni tako. Kot vse liminalno so tudi ti hibridi, ti "artsploatacijski" križanci kamen spotike, burijo in razdvajajo občinstva in kritike. Za klene privržence žanra in kulta so preveč pretenciozni. Za ljubitelje umetniškega filma so preveč eksploatacijski. Za konvencionalno kritiko so preprosto uganka. In kot bi to ne bilo dovolj, pripada du Welz še kulturnemu okolju, katerega kritiški establišment se od nekdaj otepa že same omembe grozljivega. Grozljivka, naj bo literarna ali filmska, je po tradiciji veljala za nebelgijski žanr. Bila je tujek, persona non grata. Ker ni sovpadala z nobeno od uveljavljenih ontoloških kategorij domačega kritiškega diskurza – realizem, nadrealizem in magični realizem –, je bila iz njega v celoti izločena. V najboljšem primeru se je vtihotapila skozi stranska vrata, pod patronanco magičnega realizma, kamor svoje filme umešča tudi sam du Welz, hočeš nočeš otrok svoje kulture: "To ni realnost, toda hkrati ni nekaj povsem nadrealnega. Gre za neke vrste magični realizem. Tisto mejo med obema."

To seveda ne pomeni, da belgijska kinematografija ne premore svoje grozljive tradicije. Nasprotno, v 70. letih sta tu Harry Kümel in Jean Brismée, v 80. Lucker (1986) in Stekle babice (Les mémés cannibales, 1988), pa svetla luč v tunelu žanrsko jalovih 90. let, Zgodilo se je čisto blizu vas (C'est arrivé près de chez vous, 1992), in v novem tisočletju veliki pok "novega francoskega ekstremizma". Čeprav je kritik James Quandt svojo skovanko leta 2004 naperil proti ekscesnim ekskurzom velikih ljubljencev arthouse filma, Bruna Dumonta, Gasparja Noéja, Claire Denis itd., je oznaka kmalu privzela pozitiven predznak v delih deklarirano žanrskih avtorjev, kot so Pascal Laugier, Alexandre Aja, Maury in Bustillo ali naš belgijski prvak du Welz.

Njegov celovečerni prvenec Kalvarija (Calvaire, 2004) je z varljivo preprosto zgodbo o mladem popevkarju, ki obtiči sredi zakotja južne Belgije, na videz klasična preživetvena grozljivka. Toda v nasprotju s poplavo ameriškega torture porna tipa Krvavi hostel (Hostel, 2005), ki odlaga nedolžne zahodne turiste v pretečo eksotiko Južne Amerike in Vzhodne Evrope, du Welz reflektira domačo realnost: šok in škandal resničnih ugrabitev, mučenj in posilstev, ki je v 90. letih pretresal belgijsko javnost. Spotoma sprevrže nekaj žanrskih tropov, se poigra z vsem kanonom krvavega žanra, od Browninga, Hitchcocka in Jeana Rollina do velikih klasik survival horrorja 70. let (Boorman, Hooper, Peckinpah) – da bi nazadnje ustvaril sila izviren, izrazito avtohton in avtentičen avtorski horror. Toda s Kalvarijo opravi tudi nekakšen avtoeksorcizem: posname kolikor le zmore "klasično" grozljivko, nato pa z njo obračuna in s filmom Vinyan (2008) zakoraka v povsem svojo avtorsko govorico, ki doseže apoteozo v Aleluji (Alléluia, 2014). Ker smo slednjo predvajali že leta 2015, smo du Welza prosili, naj za festival izbere enega svojih navdihov. Hipoma je dahnil Manila v krempljih luči (Maynila sa mga Kuko ng Liwanag, 1975) Lina Brocke. Mojstrovina svetovnega filma in filipinske kinematografije se zdi na videz presenetljiva izbira, z žanrskim filmom nima nič skupnega. Pa vendar mahoma pojasni du Welzovo lastno ustvarjalno genezo in domet že omenjene ljubezni do filma. Na preizkušnjo jo bomo postavili aprila, ko se bo Fabrice du Welz mudil v Kinoteki.


* * *

VSTOPNICE

Posamezne vstopnice: 5 € (redna) / 4 € (v predprodaji)
Posamezne vstopnice 3D (Pošast iz črne lagune, Mojster meča): 5,5 € (redna) / 4,5 € (v predprodaji)


FILMSKI DVOJČKI

Kinoteka:
Filmski dvojček »Fabrice du Welz« (Vinyan + Kalvarija): 7 €
Filmski dvojček »Ozploatacija« (Ne ravno Hollywood + Dolgi konec tedna): 7 €

Kinodvor:
Filmski dvojček »Bahubali« (Bahubali: Začetek + Bahubali 2: Zaključek): 7 €
Filmski dvojček »3D« (Pošast iz črne lagune + Mojster meča): 8 €

Za filmske dvojčke veljajo enotne cene v predprodaji in redni prodaji.

Vstopnice za projekcije v Kinodvoru so naprodaj pri blagajni Kinodvora.
Vstopnice za projekcije v Slovenski kinoteki so naprodaj pri blagajni Slovenske kinoteke.

Predprodaja vstopnic poteka od 3. do 17. aprila!