arhivirana novica

5. Festival žanrskega filma Kurja polt: Lino Brocka

Lino Brocka: Svet v krempljih umetnika

Lino Brocka (1939–1991), najbrž najznamenitejši filipinski filmar, pooseblja Umetnika z veliko začetnico. Umetnika, kakor so ga v zgodovini razumele nekatere kulture, takega, ki je danes – če se ozremo na trenutno dogajanje v Sloveniji in na odnos države in ljudi do umetnosti – povsem izgubil veljavo: Umetnik, ki v svojih delih pooseblja in odseva zgodovino in sedanjost svojega okolja, hkrati pa z deli jasno razglaša svoj pogled na realnost, ki ga obdaja. Velike besede, a po ogledu biografije in filmografije Lina Brocka postane jasno, da življenje Umetnika ni le eno izmed življenj, njegova umetnost pa je pomemben tlakovec v refleksiji o civilizaciji.

Brocka se je rodil v delavski razred, a ko mu je umrl oče (ki je sina naučil brati in računati, tudi naravoslovja, poezije … in ki je bil politični aktivist, kar je prav verjetno botrovalo tudi okoliščinam njegove smrti), so se razmere poslabšale. Kot reven otrok je izkusil nasilje in nemoč, a šolo je končal z odliko in dobil štipendijo za nadaljnje izobraževanje. Uvod v študij prava pa ga ni zanimal kakor, na primer, literatura, zato je izgubil štipendijo, kmalu tudi povsem opustil študij. Na šoli je sodeloval z dramskim klubom, kjer je spoznal prijatelje za vse življenje. Postal je mormon in kot njihov misijonar odšel na Havaje, tam poučeval in poskušal doštudirati, a ker se mu to ni posrečilo, je odšel še v San Francisco, kjer je živel tako rekoč na cesti. Leta 1968 se je, kljub temu da so mu v Združenih državah ponudili službo in državljanstvo, vrnil na Filipine. S pomočjo starih prijateljev je dobil službo v gledališču, kjer je delal takorekoč vse, a že kmalu je začel režirati za televizijo. Leta 1970 so mu ponudili režijo filma – in Brocka je posnel svojo prvo uspešnico Wanted: Perfect Mother, ki je temeljila na filmu Moje pesmi moje sanje (The Sound of Music, 1965) in na priljubljeni filipinski televizijski komični nadaljevanki.

Tako je Brocka izjemno uspešno vstopil v svet filipinskega filma, ki je bil vse od začetka 20. stoletja plodna kinematografija, ki je od tridesetih let temeljila na hollywoodskem modelu studiev – posamezni studii so izdelovali uspešnice določenih žanrov, imeli so sistem zvezdnikov in recept se je obrestoval. Podobno se je nadaljevalo po drugi svetovni vojni, ko so se Filipini otresli vpliva Združenih držav Amerike – tako rekoč vso filipinsko kinematografijo so vodili štirje studii, ki so letno izdelali več kakor sto ambicioznih žanrskih in tudi pomembnih avtorskih filmov. A t. i. prva zlata doba filipinskega filma se je z izvolitvijo Ferdinanda Marcosa za predsednika leta 1969 končala – pod njegovim vodstvom sta se po vsej državi in družbi razširili korupcija in nepotizem (še danes v vodilni politiki Filipinov srečamo le nekaj priimkov!). Razlike med revnimi in bogatimi so se izrazito povečale in zaradi političnih in verskih nemirov je Marcos leta 1972 razglasil obsedno stanje. Nekaj let so snemali le poceni akcijske filme, ki so zagotavljali hiter zaslužek.

V sedemdesetih letih pa se je kljub skrajno represivnim razmeram (ali prav zaradi njih) začelo novo zlato obdobje filipinskega filma, ki ga je vodila nova generacija filmarjev (Lino Brocka, Ishmael Bernal, Mike De Leon ...). Ti so v svojih filmih odkrito nasprotovali diktaturi in se kljub trdi cenzuri – uradni politični in komercialni – osredotočili na kritiko družbenih odnosov in na načine, na kakršne se zunanji vidiki represije izražajo v vsakdanjem življenju. Neposredno so postavljali razredna vprašanja, vprašanja spolne identitete, nacionalne identitete ...

Brocka je ustanovil svojo produkcijsko hišo (hkrati je tudi poučeval film in dramatiko), ki pa je kmalu propadla. A ugotovil je, da mora posneti nekaj uspešnic, da lahko potem ustvari film, kakršnega resnično hoče – četudi ne priljubljenega pri širšem občinstvu ali pri vodilni politiki. Skoraj ves njegov opus (več kakor šestdeset filmov, pogosto melodram, tudi komedij) je posvečen krivicam, ki se godijo ljudem, ki se ne morejo ali ne znajo izviti iz krempljev moralno opustošene družbe. Filmi pa, ki jih je posnel povsem “po svoje”, so polni podob, idej, likov in dogodkov, ki nam ostanejo v spominu še leta po ogledu. Tak je tudi Manila v krempljih luči (Maynila sa mga Kuko ng Liwanag, 1975), ki pretresa s skoraj dokumentarnim realizmom (in z dokumentarnimi posnetki) pa z melodramo, ki nikoli ne podleže predvidljivim vzorcem: ljubezen ni nikoli “okronana”, maščevanje nikoli “sladko”, prijateljstvo (ki se zdi najvišja vrednota) zaradi okoliščin nikoli trajno …

Lino Brocka je bil izjemno dejaven tudi politično, zdi se, da je dneve posvečal političnemu delovanju, noči pa snemanju filmov. Leta 1983 je ustanovil organizacijo “Zainteresirani filipinski umetniki” (Concerned Artists of the Philippines [CAP]), ki je postala relevanten politični subjekt v boju za pravice državljanov in umetnikov. Brocka je namreč menil, da morajo umetniki kot prvi med državljani ves čas postavljati vprašanja, ki zadevajo državo in družbo.

Varja Močnik

Film sta leta 2013 restavrirala World Cinema Foundation in Film Development Council of the Philippines v laboratoriju Cineteca di Bologna/L’Immagine Ritrovata, v sodelovanju z LVN, Cinema Artists Philippines in Mikom de Leonom. S finančno podporo Doha Film Institute.

* * *

VSTOPNICE

Posamezne vstopnice: 5 € (redna) / 4 € (v predprodaji)
Posamezne vstopnice 3D (Pošast iz črne lagune, Mojster meča): 5,5 € (redna) / 4,5 € (v predprodaji)

FILMSKI DVOJČKI

Kinoteka:
Filmski dvojček »Fabrice du Welz« (Vinyan + Kalvarija): 7 €
Filmski dvojček »Ozploatacija« (Ne ravno Hollywood + Dolgi konec tedna): 7 €

Kinodvor:
Filmski dvojček »Bahubali« (Bahubali: Začetek + Bahubali 2: Zaključek): 7 €
Filmski dvojček »3D« (Pošast iz črne lagune + Mojster meča): 8 €

Za filmske dvojčke veljajo enotne cene v predprodaji in redni prodaji.

Vstopnice za projekcije v Kinodvoru so naprodaj pri blagajni Kinodvora.
Vstopnice za projekcije v Slovenski kinoteki so naprodaj pri blagajni Slovenske kinoteke.

Predprodaja vstopnic poteka od 3. do 17. aprila!