arhivirana novica

Poklon Antonu Petjetu

Na borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev se bomo 6. julija s tradicionalno prireditvijo Poklon, ki jo prirejamo ob rojstnem dnevu prve slovenske filmske zvezde Ite Rine, poklonili Antonu Petjetu, igralski legendi, ki se je zapisal v zgodovino slovenskega filma z vlogami v filmih Matjaža Klopčiča kot so Strah (1974), Vdovstvo Karoline Žašler (1976) in Moj ata, socialistični kulak (1987).

Program prireditve

Borjač Muzeja slovenskih filmskih igralcev
20.30
Glasbeni nastop skupine gHOSt
Nagovor ministra za kulturo Antona Peršaka
Nagovor županje Občina Divača Alenke Štrucl Dovgan
Nagovor direktorja Slovenske kinoteke Ivana Nedoha
Glasbeni nastop skupine gHOSt
Anton Petje – igralec

Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev
21.30
Projekcija filma Strah (Matjaž Klopčič, 1974)
23.00
Druženje ob prigrizku Apetit cateringa Sežana


V primeru dežja bo prireditev v Dvorani Rudolfa Cvetka v Senožečah.

Anton Petje,

gledališki, filmski in televizijski igralec, se je rodil 3. oktobra 1932 v kmečki družini v Gabrovki pri Litiji na Dolenjskem. Osnovno šolo je končal v Železni kapli na Koroškem, kamor so njegovo družino izselili na začetku vojne, srednjo šolo je po letu 1945 obiskoval v Radovljici in Kranju in maturiral na moščanski gimnaziji v Ljubljani. Čeprav ga je gledališče zanimalo že od gimnazijskih let dalje, je na mamino željo najprej tri leta študiral medicino, potem pa je leta 1955 opravil sprejemni izpit na takratni Akademiji za igralsko umetnost in se kljub vsemu povsem posvetil študiju igralske umetnosti. Že kot študent je kot statist nastopal v ljubljanski Drami, kot absolvent pa je leta 1959 sprejel angažma v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Tu je ostal eno sezono, nato pa se je pridružil ansamblu SNG v Mariboru, kjer je ostal naslednje desetletje. Leta 1968 je z diplomo tudi formalno zaključil študij. V sezoni 1970/71 je postal član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in tu ustvarjal do upokojitve.

Na gledaliških odrih je ustvaril več kot stoštirideset večinoma glavnih vlog iz tujega in domačega klasičnega in sodobnega repertorja. Že takoj v prvih gledaliških nastopih je oblikoval zrele moške vloge in ne mladostne junake kot je običajno za mlade igralce in sčasoma postal vodilni karakterni igralec. Zelo kmalu je pokazal poseben dar za oblikovanje značajsko bolj zapletenih ali komičnih, burlesknih dramskih likov.

Med najpomembnejše vloge v njegovem gledališkem opusu sodijo: Baron Naletel v Linhartovi igri Matiček se ženi, številne vloge v Cankarjevih dramah, npr. Župnik v Kralju na Betajnovi, Ščuka in Gruden v Za narodov blagor, Hvastja v Hlapcih, Dr. Mlakar v Romantičnih dušah, Peter Broš v Jakobu Rudi; Kreon v Antigoni Dominika Smoleta, Che v Legendi o Che Primoža Kozaka, Jupiter v Amfitruoju Tita M. Plavta, Malvolio in Bledica v Shakespearovi komediji Kar hočete, Nikita v Tolstojevi Moči teme, Podkoljosin v Gogoljevi Ženitvi, Shanon v Noči iguane, Tyron v O’Neillovem Dolgem dnevu potovanja v noč.

Za svoje gledališko ustvarjanje je prejel številne pomembne nagrade – nagrado Prešernovega sklada (1967), Borštnikovo diplomo (1974), nagrado občinstva na Borštnikovem srečanju (1979) ter dve nagradi za življenjsko delo: stanovsko nagrado Marija Vera (2006) ter nagrado Tantadruj (2014).

Na filmu je prvič nastopil že v času študija, v majhni vlogi v filmu Franceta Kosmača Dobri stari pianino leta 1959, prvo pomembnejšo vlogo pa je odigral nekaj let kasneje, leta 1962, v komediji Franceta Štiglica Tistega lepega dne. Na svoji filmski ustvarjalni poti je oblikoval stranske in epizodne vloge v sedemnajstih celovečernih kinematografskih filmih. Pogosto je nastopil v vlogah negativnih likov. Zelo plodno je bilo njegovo sodelovanje z režiserjem Matjažem Klopčičem, s katerim je ustvaril izrazite vloge v petih celovečernih kinematografskih in štirih televizijskih filmih.

Bogat je tudi njegov televizijski opus. Za slovensko nacionalno televizijo je ustvaril triindvajset opaznih vlog v televizijskih dramah, filmih in serijah, nastopil je v televizijskem koprodukcijskem filmu z beograjsko televizijo, v televizijskem filmu, ki ga je pri nas posnela tuja televizija ter v dveh koprodukcijski televizijskih serijah. Nastopil je tudi v številnih televizijskih kabaretih, kjer je sta do izraza prišla njegov izjemen glasbeni posluh in komičnost.

Številne karakterne vloge je ustvaril tudi na Radio Ljubljana in Radio Trst.

***

Špela Čižman
(Biografija iz knjižice Poklon Antonu Petjetu)