arhivirana novica

FILM: Sodobni ples

Visoko-poetske iluzije, v katere se kamera z lahkoto zaljubi

Posebnost filmov, ki odslikavajo polje giba in sodobnega plesa, sta svojevrstna liričnost in atmosferičnost, ki delujeta kot poetizirana iluzija na meji med kolektivnim zgodovinskim spominom in lastno telesno izkušnjo plesalcev/gibalcev. Ob tem velja posebej izpostaviti tandem Sašo Podgoršek (režiser) in Iztok Kovač (koreograf): leta 1997 sta s filmom Vrtoglavi ptič prebila nacionalne meje in postavila slovenski sodobni ples na zemljevid sveta – ravno preko filma. Dramaturginja Eda Čufer je v zapisu ob filmu navedla enkratno paralelo med individualno izkušnjo (plesalcev) in kolektivnim spominom (rudarjev): "Sodobni ples v svoji osredotočenosti na telo in prostor predstavlja izoliran svet, svet formalnih in moralnih pravil, svet, ki ustvarja lastno izolirano izkušnjo. Tako kot svet rudarjev. V tem je njuna nezaustavljiva privlačnost. Oba sta nekakšni visoko-poetski iluziji, v kateri se kamera z lahkoto zaljubi." Izbor tokratnih filmov izhaja ravno iz te "ljubezni" do spajanja različnih svetov, ki se v resnici ne morejo dotakniti; realnosti misli, vizij in želja na eni strani ter nezmožnosti in ujetosti na drugi.

Film Vašhava (2014) je nadaljevanje poetike tandema Kovač–Podgoršek, le da je tokrat v ospredje postavljeno nihanje, ki postane tudi glavni nosilec "glasbe"; ritma in zvoka rudniških objektov. Film predstavlja vrhunec filmske produkcije EN-KNAP, saj vsebinsko zaključuje 15-letno odslikavo neke industrijske epohe, ki je zaznamovala trboveljsko dolino. Delavske in rudniške objekte, ki so več kot sto petdeset let označevali in spreminjali Trbovlje in so ujeti na filmski trak, namreč čakata negotova prihodnost in možnost skorajšnje rušitve. V filmu se Iztok Kovač s skupino En Knap še zadnjič sooči z rudniškimi prostori, preden bodo za vedno izginili iz kolektivnega spomina, ter jih napolni z vitalnostjo življenja skozi izpiljen plesni izraz mednarodne zasedbe plesalcev skupine in gostov.

Circulat (2016) v režiji Matjaža Mraka je kratki eksperimentalni plesno-gibalni film, ki ravno tako korespondira z rudniško poetiko, le da abstraktni plesni jezik in jezik filmske kamere povezuje z Idrijo, mestom, od koder prihajata tako režiser Matjaž Mrak kot koreografinja, plesalka in soustvarjalka filma Urša Rupnik. Vendar pa je film tudi zaslomba širših družbenih odnosov in kritika pohlepa, ki se mu danes nobena "luknja" več ne more izogniti. "Povzpetniki in lokalni mafijaši so izčrpali mesto. Za njimi ostajajo prazne ulice, dvorišča in trgi, porušene zgradbe in ostareli prebivalci. Vsak prostor je napolnjen s sledmi preteklosti. Skupina mladih v mestu z nično perspektivo se odloči za pobeg. Iskanje svobode in beg iz rutine generira cikel nenehnega vračanja, ki noče verjeti, da izhoda ni."

Kratki eksperimentalni film Ko sem se pogledala navzdol (2017) v režiji plesalca in koreografa Branka Potočana ter po scenariju, ki ga je soustvaril z Lucijo Adamič in Nino Bučuk, znova vnaša perspektivo delavske poetike – le da tokrat skozi ženski pogled. Tudi Potočan izhaja iz rudniških revirjev (Hrastnik): njegov gib je zaznamovala poetika rudarjev, pa tudi veščine sodobnega cirkusa ter občutja melanholije, brezizhodnosti in črnega humorja. Film nas popelje skozi delovni dan protagonistk – tovarniških delavk, katerih osnovno orodje je telo, pripravljeno za izvajanje težkih fizičnih del. Vsak dan znova se odvija ista zgodba, isti so obrazi, prostori, isto je delo. Monotonost jih ubija ter jih pušča same – in ko se pojavi možnost pobega, gredo "po svoje": plešejo, plavajo in lebdijo v zraku; lahkotno in breztežno.

Dokumentarni film SOTTO (2016) mlade avtorice Ine Ferlan pa deluje kot glas nove generacije, ki z intimno senzibilnostjo vnaša pogled "od znotraj"; preko raziskovanja človeških čutov plesalke, ki je prikrajšana za eno od senzoričnih zaznav. Ključno vprašanje ob tem je, kako izrazito se zaznavanje sveta plesalke spremeni zaradi okrepljenega delovanja preostalih čutil. Pod koreografijo se podpisuje plesalka in koreografinja Maša Kagao Knez, v filmu pa nastopita Jelena Bolšedonova in Jan Orešnik.

Matjaž Mrak

Plesni Teater Ljubljana v sodelovanju s Kinoteko ter režiserjem in montažerjem Matjažem Mrakom začenja z izobraževalnim programom FILM: Sodobni ples. Filmski izbor v Kinoteki predstavlja začetni modul izobraževanja na tem področju. Več informacij na info@ptl-lj.si

program
Vašhava, Circulat, Ko sem se pogledala navzdol, Sotto, The True Nature of Happines, 19. 1. ob 20.00