arhivirana novica

Kino Ekran: Jezdec

Balada o konjih in ljudeh

Rubrika Kino Ekran aprila na kinotečno platno prinaša enega najboljših, pa tudi najlepših filmov preteklega leta. Jezdec (The Rider, Chloé Zhao, 2017), sodoben odmev zgodovine Divjega zahoda in pristen prikaz življenja v rezervatu, lahkotno prehaja okvire fikcije in dokumentarnosti, mita in resnice, ter ustvarja neko novo dimenzijo, v kateri se nasprotja združujejo v čutno poezijo realnosti.

Zgodba se vrti okrog Bradyja Blackburna (Brady Jandreau), mladega kavboja indijanskih korenin, ki se preživlja z nastopanjem na rodeu in dresiranjem konj. Film temelji na resničnih osebah in na njihovem življenju v rezervatu Pine Ridge v Severni Dakoti, kjer je Zhao posnela že svoj celovečerni prvenec, senzibilen portret življenja plemena Lakota, Songs My Brothers Taught Me (2015, Chloé Zhao). V Jezdecu nastopajo izključno neprofesionalni igralci – režiserka določene stvari iz njihovega življenja vzame take, kot so, druge pa mestoma fikcionalizira, da poudari določene elemente zgodbe.

Filmske podobe Jezdeca so surove in boleče avtentične, dokumentarno-realistični pristop pa je tudi posledica pomanjkanja finančnih sredstev. Film je bil namreč narejen "za prgišče dolarjev" in z močno okrnjeno ekipo šestih ljudi. Ker ni bilo denarja za luči, sta se Zhao in direktor fotografije, Joshua James Richards, ki je poleg Jezdeca posnel tudi krasen film Božja dežela (God's Own Country, 2017, Francis Lee), odločila, da bosta snemala izključno ob viru naravne svetlobe. Pri tem sta se zgledovala po Terrenceu Malicku in njegovi Surovi baladi (Badlands, 1973), ki se sicer dogaja v Južni Dakoti, vendar je bila večinoma posneta na lokacijah v Connecticutu, ter po filmu Božanski dnevi (Days of Heaven, 1978), ki ga je Malick snemal izključno v "čarobni uri", ob sončnem zahodu. Jezdec naravnost žari od magične svetlobe dneva, ki šele nastaja, in dneva, ki se počasi poslavlja.

Pripovedni okvir Jezdeca in njegov genetski zapis močno zaznamujejo nekateri ključni žanrski elementi vesterna. Indijanci, kavboji in hazarderji. Epska širina Južne Dakote in tragična usoda osrednjega junaka, konflikt med posameznikom in družbo, ljubeznijo in dolžnostjo. Soočenje človeka z naravo. Nepravična (re)distribucija bogastva in moči, presihajoči ideali časti, poguma in svobode.

Dolga in burna (filmska) zgodovina vesterna se v Jezdecu čuti v atmosferi, likih, fotografiji, svetlobi, glasbi, scenografiji in kostumografiji. V splošnih planih in v detajlih. A vsem znane podobe tu delujejo neobremenjeno, vitalno, na neki način celo nedolžno. Teža zgodovine, nasilja, vojn in krivic jih še ni pogoltnila. Chloé Zhao nad idealom ameriške svobode še ni obupala. Le vidi in čuti jo nekoliko drugače, bolj prizemljeno.

Na šestnajsti ediciji nanizanke Kino Ekran se bomo ob pomoči Jezdeca prek široko odprtih planjav sprehodili skozi zgodovino vesterna, ki velja za eno najbolj priljubljenih, trdoživih in plodnih narativnih tradicij, in se vprašali, kako se v njem znajde ena redkih režiserk, ki so se tega žanra lotile, ter kako se mitološka saga Divjega zahoda, skupaj s konservativno podobo kavboja, navezuje na ameriško realnost tukaj in zdaj.

Ana Šturm

PROGRAM
Jezdec, 16. 4. ob 20.00