Kinotečni kankan: nova sezona 2019/2020
Z novo kinotečno sezono pričujoči Kinotečnik prihaja v novi preobleki. Kakor za vsako dvomesečje smo tudi tokrat pripravili bogat in
raznolik program filmskih klasik, filmskih raritet in tudi sodobnih del, ki sooblikujejo tok slovenske in svetovne zgodovine filma.
Na začetku pomladi nas je zapustil eden najbolj cenjenih sovjetskih režiserjev, mojster lirične komedije Georgij N. Danelija. V njegov spomin si bomo ogledali tri filme iz našega arhiva, med katerimi v obliki filmskega dvojčka po dolgem času vračamo na veliko platno mojstrovini Triintrideset (1965) in Tekle so solze (1982).
Kinotečna jesen bo predvsem v znamenju dveh velikanov filmske umetnosti. Jean Renoir je eden najpomembnejših francoskih in svetovnih filmskih režiserjev vseh časov. Napisal in režiral je več kot 40 filmskih mojstrovin, domala vse klasike svetovne kinematografije. V sodelovanju s partnerskimi francoskimi arhivi in distributerji ter s pomočjo Francoskega inštituta v Ljubljani smo uspeli pripraviti obsežno retrospektivo dvajsetih filmov, katerih večina bo pri nas tudi prvič prikazana. Od zgodnjih nemih klasik, kot so Nana (1926), Zakotje (1929) in Turneja (1929), ki jih bo na klavirju spremljal kinotečni pianist Andrej Goričar, do obrtno virtuoznih
filmov iz začetne faze zvočnega filma – med njimi izpostavljam mešanico filma noir, poetičnega realizma in neorealizma Psica
(1930) – do »hollywoodskega« Južnjaka (1945), v Indiji posnetega prvega barvnega filma Reka (1951) in Renoirjevega zadnjega celovečerca Aretirani desetar (1962). Na žalost bodo vsi filmi prikazani samo enkrat, saj pravice za večkratno prikazovanje filmskih
klasik dosegajo zneske, ki si jih ne moremo privoščiti.
France Štiglic velja za očeta slovenskega filma in najbolj popolnega slovenskega filmskega režiserja. Ob jubilejni obletnici njegovega rojstva smo Slovenska kinoteka, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenski filmski center pod sloganom »100 let Franceta Štiglica« združili moči za slavnostno obeležje. Filmska retrospektiva obsega režiserjev celotni opus 15 celovečernih igranih filmov, med katerimi so bili kar trije prikazani v uradnem programu festivala v Cannesu. Z retrospektivo Štigličevih del bomo
nadaljevali v novembru, ko bomo v sodelovanju z Makedonsko kinoteko prikazali »jugoslovanske« filme Volčja noč (1955) in Viza zla
(1959) ter za tujejezičnega oskarja nominirani na Hrvaškem posneti Deveti krog (1960). Iskreno upamo, da bomo do konca leta v prenovljenih muzejskih prostorih na Miklošičevi 26 lahko pripravili tudi razstavo, posvečeno delu in življenju Franceta Štiglica, ob tem pa
naj bi izšla tudi monografska publikacija.
Z velikim veseljem v Kinoteki gostimo partnerske festivale in enkratne dogodke, ki pri nas že tradicionalno najdejo svoj drugi dom: festival kratkega filma FeKK, festival Sonica, Mesto žensk, festival stripa Tinta, Kulturno ambasado Palestina, večere DSR in SFA, festival Poklon viziji, Dneve nemškega filma, v sodelovanju z Veleposlaništvom Slovaške pa prvič tudi Dneve slovaškega filma v času Češkoslovaške.
Na koncu vas vabim, da ob začetku sezone obnovite svoje članstvo v klubu Kinopolis ali se včlanite vanj ter s tem podprete svojo Kinoteko, muzej filmske umetnosti na Miklošičevi 28 v Ljubljani!
Igor Prassel
Urednik filmskega programa
Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Sprejmete uporabo piškotkov?
|
Več o uporabi piškotkov |
Uporaba piškotkov na naši spletni strani
Pravna podlaga
Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.
Kaj so piškotki?
Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.
Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.
Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.
1. Nujno potrebni piškotki
Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupi, varnost...).
2. Izkustveni piškotki
Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.
3. Funkcionalni piškotki
Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.
4. Oglasni piškotki
Te piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.
Nadzor piškotkov
Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brkljalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.
Za informacije o zmožnostih posameznih brskjalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.