arhivirana novica

Uvodnik I november-december 2019

Svetloba : Tema

Filmi, ki jih najlaže ujamemo v kinematografih in tam največkrat gledamo – tako je bilo v vsej zgodovini in tako je tudi danes –, so najpogosteje tisti, ki ponujajo pobeg od resničnosti, uteho v bridki realnosti, sladko, nenaporno zabavo. In tovrstni kino-eskapizem je res čudovito osvobajajoča reč, a ko bi le občutek lahkotnosti trajal dlje kakor večer ali dva. Odklop deluje, a ima plitek dah. Zgodovina in sodobnost filma pa ponujata veliko več od čudodelne tabletke za pozabo tegob duha, ponujata izzive in razodetja, trke in pretrese, ki nas pogosto popeljejo v nevarne vode soočanja z realnostjo, z najrazličnejšimi stvarnostmi, ki so lahko daleč, blizu ali globoko v nas. In ne gre le za oziranje po geografskih ali družbenih okoljih, ki jih sicer ne bi nikoli videli, gre tudi za pogled v filmsko stvarnost, v tisočere filmske govorice. Ta spust v različne resnice je pogosto osupljiv, neredko boleč, a kar ostane (v razumskem, čutnem in telesnem spominu), ima tako rekoč večen rok trajanja – pa vendarle ta snov ni konzervirana, gre za živo in živahno kulturo, ki raste, se razvija, spreminja ter naprej živi živahno življenje z vsakim gledalcem.

In kljub (v naši bližji okolici sicer neštevilnim in pogosto zanemarjenim) platnom, ki ponujajo vožnjo po avtocesti mainstream sodobne produkcije, lahko prav tako blizu – pri nas, v Kinoteki, v bratskem Kinodvoru in na peščici izvirnih in bogatih filmskih festivalov (grenka ironija: bogatih v ponudbi in revšetih v finančni podpori) – ujamemo filme, ki nam jih redna, trgovsko usmerjena distribucija nikoli in nikakor ne bi ponudila. Tudi take, ki zabavajo, a nas hkrati predramijo.
Kinotečni program, ki ga boste pravkar razprli, je živa in živahna priča, da lahko dan na dan uživate v novih razodetjih filmov, zajahate soj svetlobe, ki reže v temo vsakdanjika. Najprej: še trajata retrospektivi filmov Franceta Štiglica in Jeana Renoirja. Videli bomo zanesljivo najmanj gledane Štigličeve filme, med njimi tiste, ki jih je posnel v Makedoniji (Volčja noč in Viza zla) in na Hrvaškem (Deveti krog, zgodbo o nedolžni ljubezni pod težkim plaščem brutalnega fašizma), Renoirju pa se ob koncu leta poklonimo z dvema ponovitvama. Jesenska filmska šola bo z mednarodnimi in domačimi predavatelji ter s filmskim programom, ostrim kot britev, osvetlila »Odraze razvoja novih identitetnih struktur v dokumentarcih z območja 'jugosfere'«. Ostri kot britev so tudi filmi, ki jih s Kinoteko predstavlja letošnji Liffe: kubanski filmi revolucionarnega duha, filmi Agnès Varda in Abela Ferrare. Festivali bogatijo: na sporedu sta še Festival LGBT filma in Animateka – vsak s svojo »tematiko«, a z mnogimi, raznolikimi oblikami in vsebinami. Do konca leta vam bomo predvajali še cikel Misija mesija, filme, v katerih ljudje (nenavadni, kakršni ljudje smo) stopajo na trnovo pot odgovornosti za druge ter vpetosti v družbeni in politični tukaj in zdaj. Na silvestrovo pa nora zabava – listajte naprej in izvedeli boste!

Brž v kino torej, da s svetlobo uma in srca premagamo temne sile, ki (žal) ždijo tudi v srečnem novem!

Varja Močnik

Programski oddelek Slovenske kinoteke