arhivirana novica

Človek za film: karizma Silvana Furlana

22. aprila mineva petnajst let, odkar nas je prezgodaj zapustil Silvan Furlan (1953–2005), ključna figura za vznik Kinoteke ter njen prvi in dolgoletni direktor.

Marca in aprila smo želeli Silvanu spomin prikazati njegovih deset najljubših filmov, ki tvorijo kanon Slovenske kinoteke in zgodovine filma, na dan obletnice pa organizirati poseben dogodek z okroglo mizo, na kateri bi spregovorili o njegovih sanjah, prizadevanjih in dosežkih. Vendar so se zaradi globalne pandemije vrata dvorane Silvana Furlana v Slovenski kinoteki sredi marca zaprla.

Toda film, tako kot Silvan, ne pozna meja. Obletnico Silvanovega odhoda bomo zato deloma prenesli v virtualni svet, na kinotečno spletno stran in družabna omrežja, kjer se bodo osrednje osebnosti slovenskega filma spomnili njegovi prijatelji in sodelavci, ter na Bazo slovenskih filmov (BSF), kjer bo med 22. in 28. aprilom na ogled njegov dokumentarno-igrani film o filmski zvezdi Iti Rini Deklica s frnikulami (1998).

>>>

Deklica s frnikulami

Silvan Furlan, Slovenija, 1998, barvni, 39', ap

Mlada slovenska igralka Marjana se odpravi na raziskovanje življenjske zgodbe Ite Rine od njenega rojstva 7. julija 1907 v Divači pa do poroke 19. aprila 1931 v Beogradu, ki na vrhuncu njene slave napove tudi postopen odhod velike igralke iz evropskega filmskega spektakla. Marjana želi spoznati tiste kraje in prostore, kjer je odraščala, se oblikovala in zaslovela prva slovenska filmska zvezda. Zbrala je že veliko časopisnega, fotografskega in filmskega gradiva o času Ite Rine, toda zdi se, kot da tem zapisom in spominom nekaj manjka - odtis prizorišča, krajev in prostorov, kjer je odrasla in kasneje ustvarjala Ita Rina. Prav sprehod skozi te kraje in prostore ji bo morda pokazal življenjsko zgodbo zvezde v novi luči, prepleteno s fantazijskimi predstavami in domišljijskimi drobci, ki Marjani vse bolj in bolj rojijo po glavi.

Film bo na ogled na sledeči povezavi >> https://bsf.si/sl/dogodki/clovek-za-film-silvan-furlan/. Dogodek smo pripravili v sodelovanju z Bazo slovenskega filma (BSF) x Filmoteka in Zavodom za kulturne dejavnosti Vertigo.

>>>

Silvan Furlan je bil ena osrednjih osebnosti slovenskega filma zadnjih tridesetih let pred svojo prezgodnjo in nepričakovano smrtjo. Njegova nesebična in požrtvovalna ljubezen do filma je zaobjemala praktično vse razsežnosti ukvarjanja s tem medijem – od pisne refleksije do ustvarjanja, od izobraževanja do promocije, od organiziranja do arhiviranja –, predvsem pa je pustil neizbrisen pečat kot osrednja osebnost snovanja kulturne politike na področju filma v času po osamosvojitvi Slovenije.

Predstavljal je ključno energijo – tako v motivacijskem kot organizacijskem smislu – za vznik Kinoteke, ki jo je nato vodil vse do smrti. V članku za revijo Ekran (št. 3, 1991) je zapisal, da je zanj Kinoteka »... ena izmed filmskih 'univerz', kjer so se in se še oblikujejo generacije filmskih ustvarjalcev in kritikov, hkrati pa tudi prostor, kjer so spoznali oziroma spoznavajo zgodovino filma (tako domačo kot tujo) številni cinefili in seveda tudi širša kulturna sredina.« Kot direktor Kinoteke, kot filmski zgodovinar in teoretik, kot pisec, urednik, avtor številnih filmskih študij in knjižnih objav ima velike zasluge za obujanje in ohranjanje filmskega zgodovinskega spomina ter za vris Slovenije na svetovni filmski zemljevid.

Rodil se je 4. septembra leta 1953 v Postojni. Osnovno šolo je obiskoval na Brjah in v Solkanu, gimnazijo pa v Novi Gorici. Univerzitetni študij je nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter umetnostne zgodovine. Specializacijo iz filmske teorije in zgodovine je opravil na Katoliški univerzi (Universita Cattolica del Sacro Cuore) v Milanu. Že v prvih študentskih letih se je posvečal predvsem filmu in filmski teoriji, v osemdesetih letih pa je sam ali s sodelavci poskrbel za več filmskih publikacij in monografskih študij o slovenskih in tujih avtorjih.

zgodnjih osemdesetih (med letoma 1982 in 1990) je bil glavni urednik revije za film in televizijo Ekran, ki je s številnimi akcijami in dejavnostmi spodbujala razmišljanje o vlogi filma v sodobni umetnosti. Pri Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju, kjer je bil zaposlen od leta 1981, je ustanovil zbirko Slovenski film, v kateri so bila objavljena nekatera temeljna dela o domačem filmu. Domislil in vodil je Jesensko filmsko šolo, mednarodni in mednarodno odmeven kolokvij za teorijo in zgodovino filma. Bil je tudi soustanovitelj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala ter eden od pobudnikov in podpornikov Mednarodnega filmskega festivala Kino Otok - Isola Cinema in Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Zelo dejaven je bil tudi kot član Mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek – FIAF.

Leta 1994 je Silvan Furlan postal direktor nove, samostojne Slovenske kinoteke (s sklepom vlade uradno ustanovljene leta 1996), ki jo je, skupaj z ekipo nič manj predanih sodelavk in sodelavcev, v kratkem usposobil za središče slovenske filmske kulture. Pri tem delu je Silvan s sodelavkami in sodelavci začel praktično iz nič, saj so domala vsi filmi, ki jih je nekoč vrtela kinotečna dvorana v Ljubljani, ostali (in še vedno ostajajo) v nekdanjem matičnem arhivu Beograjske kinoteke. Silvan je z različnimi akcijami začel vzpostavljati nov kinotečni fond, ki ga je polnil tudi s pridobivanjem zunajproračunskih sredstev. Skrbel je za nadvse uspešno popularizacijo delovanja Kinoteke in bil zaslužen za ustanovitev novega filmskega časopisa Kinotečnik. Prizadeval si je za ureditev statusnih in prostorskih vprašanj matične hiše ter organiziral številne retrospektive, tematske sklope in druge projekcije. Njegova poglavitna zasluga je tudi temeljita posodobitev in prenova kinotečne dvorane, izpeljana v letu 2005. Na Silvanovo pobudo je nastala tudi domača art kino mreža, ki jo danes v Ljubljani predstavlja nadvse uspešen Kinodvor, še en rezultat izvorno njegovih ambicij in idej. 

V različnih fazah nastajanja filmov je – kot scenarist ali dramaturg – pomagal domala vsem ustvarjalcem svoje generacije, ki so v njem našli zaupnega sogovornika in požrtvovalnega sodelavca oziroma prijatelja. Leta 1998 je posnel svoj prvenec Deklica s frnikulami, igrano-dokumentarni film o domači filmski zvezdi Iti Rini. Silvan Furlan je bil tudi glavni snovalec Muzeja slovenskih igralcev v igralkini rojstni hiši v Divači.

Skupaj z Lilijano Nedič je po srečnem naključju odkril in na Dnevih nemega filma v italijanskem Pordenonu na svetovni premeri predstavil dve filmski mojstrovini, ki sta dolga desetletja veljali za izgubljeni: Ko sem bil mrtev (1916) Ernsta Lubitscha in Prvi sledovi starosti (1913) Franza Hoferja.

Za svoje delo je Silvan Furlan dobil tudi številna priznanja. Že leta 1981 je prejel zlato ptico za svojo publicistično in muzealsko dejavnost na področju filma, leta 1989 Župančičevo nagrado za uredniško in soavtorsko delo pri zborniku V kraljestvu filma, leta 1995 pa je vsa ekipa Slovenske kinoteke pod njegovim vodstvom prejela še eno zlato ptico za filmsko področje. Postumno je leta 2005 prejel tudi nagrado mesta Ljubljana.

Izčrpen prikaz življenja in dela Silvana Furlana bo prinesla tudi dolgo pričakovana monografija, v kateri bo objavljen cvetober njegovih filmskih kritik in kolumnističnih zapisov. Monografija bo v založbi Slovenske kinoteke izšla v prihodnjih mesecih.

>>>

Naslovna fotografija: Silvan Furlan >> foto:Jane Štravs (arhiv Slovenske kinoteke)