arhivirana novica

Animateka: zivalska farma

V petek, 21. in soboto, 22. junija, si bomo pod okriljem redne animatečne nanizanke lahko ogledali prvi britanski avtorski animirani celovečerec, mojstrovino Živalska farma, ki sta jo po znamenitem istoimenskem romanu Georgea Orwella ustvarila John Halas in Joy Batchelor

Prvi britanski avtorski celovečerni animirani film je adaptacija satiričnega romana britanskega pisatelja Georgea Orwella. John Halas in Joy Batchelor sta s pomočjo 70-ih sodelavcev v treh letih neutrudnega dela brezčasno Orwellovo politično alegorijo s sočutjem prenesla v medij risanih animiranih podob in uspešno vizualizirala protitotalitaristično in humanistično Orwellovo odo svobodi. Zgodba se začne na graščinski farmi, kjer nezadovoljne živali po navdihujočem govoru starega merjasca Majorja izženejo kmeta Jonesa, ki jih samo izkorišča in jim ne pušča nobene svobode. Farmo preimenujejo v Živalsko, določijo himno, zastavo in ostale simbole ter sedem zapovedi animalizma, katerega osnovna misel je bratstvo vseh živali. Državo vodijo prašiči, najinteligentnejše živali na farmi. In ko prašiči vedno bolj izkoriščajo in zavajajo ostale živali, jih prepričujejo v zategovanje pasu, ki se mu sami spretno izognejo, se ponovno zdi, da Živalska farma med nas ne bi mogla priti ob bolj pravem času. Čeprav je bila Orwellova kritična ost leta 1945 uperjena proti ideologijama marksizma in Stalinovega totalitarizma, smo lahko še pred kratkim na svoji koži občutili, kako se na podoben način manifestira tudi v turbo neoliberalnem kapitalizmu. Halas in Batchelorjeva, ki so ju nekateri mediji poimenovali kralj in kraljica britanskega animiranega filma (poleg zakonskega stana sta si delila tudi službo v leta 1940 ustanovljenem studiu za animirani film, ki se je na začetku ukvarjal predvsem s produkcijo animiranih reklam, vzgojnih serijalk in namenskih animiranih filmov), sta naročilo za Živalsko farmo dobila preko ameriškega avtorja in producenta Louisa de Rochemonta, imenovanega tudi »oče dokudrame«. Kritike so filmu priznavale umetniško odličnost (nadgradnja disneyjevskega principa animacije mojstrsko zrisanih likov, raba mračne barvne palete, vrhunska interpretacija živalskih glasov in odlična glasba), vendar so vse po vrsti filmu očitale nedopustljivo potvarjanje originalne literarne predloge (v knjigi na koncu prašiči sklenejo zavezništvo z ljudmi in farmo ponovno preimenujejo v Graščinsko, medtem ko se v filmu živali znova uprejo oblastniškim prašičem in dosežejo svobodo). Šele pred kratkim, ko so nekatere tajne dokumente ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA) odprli za javnost, pa je postalo jasno, zakaj je prišlo do te ključne zamenjave Orwellove zgodbe v scenariju filma. V času blokovske delitve sveta in eskalacije hladne vojne med kapitalističnim in komunističnim blokom je propagandna dejavnost agencije vključevala tudi odkup avtorskih pravic. Tako so od Orwellove hčerke Sonie prek posrednika odkupili pravice za Živalsko farmo in de Rochemontu zaupali produkcijo animirane filmske adaptacije. Zaradi več ključnih dejavnikov (v ZDA se je v tistem obdobju začelo zasliševanje komunistov v filmski industriji, Halas in Batchelorjeva sta s svojimi propagandnimi filmi za britansko vlado dokazala znanje na področju, predvsem pa je bila višina proračuna za Veliko Britanijo zadostna) sta pogodbo za dokončanje filma dobila britanska avtorja. Vendar je končno besedo pri potrditvi scenarija, na katerem je delalo kar pet soscenaristov, imel producent (v toku produkcije naj bi se zamenjalo devet predlogov scenarija!). Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je tajni objektiv agencije negativni prikaz komunizma in lansiranje končnega sporočila, da se zavedeno ljudstvo lahko in mora upreti tej ideologiji (isti primer spremenjenega konca zgodbe v propagandne namene najdemo tudi pri televizijski filmski adaptaciji Orwellovega romana 1984).

Igor Prassel

program

Živalska farma (Animal Farm), petek 21.6. ob 19.00, sobota 22.6. ob 21.15