France Štiglic, ob 100-letnici rojstva

France Štiglic – Kranj, 12. november 1919 – Ljubljana, 4. maj 1993


France Štiglic – Tugo, režiser, scenarist, pedagog, publicist in kulturni politik, se je rodil v Kranju, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1939 se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je večinoma opravljal le izpite, resneje pa se je posvečal študiju igre. Istočasno je nastopal v avantgardnem Gledališču mladih, ki ga je ustanovil režiser Zvone Sintič. Zaradi izbruha II. svetovne vojne je študij prekinil in z njim nadaljeval po osvoboditvi – eno leto znova na pravu, v študijskem letu 1946/47 pa se je vpisal na filmski oddelek Akademije za igralsko umetnost, vendar študija nikoli ni dokončal.

Med vojno se je pridružil OF in leta 1944 odšel k partizanom, kjer se je priključil kulturniški skupini in uredništvu Slovenskega poročevalca. Čeprav sta ga sprva privlačila gledališka umetnost in novinarstvo, je konec leta 1945 postal član Državnega filmskega podjetja – direkcije za Slovenijo (pozneje Triglav filma) in se povsem posvetil filmski umetnosti, kateri je ostal zapisan do konca svojega življenja.

Prve filmske izkušnje je nabiral pri produkciji Filmskih obzornikov ter kratkih dokumentarnih filmov, leta 1948 pa mu je bila zaupana režija prvega slovenskega celovečernega zvočnega filma Na svoji zemlji. V svoji filmski karieri je ustvaril več kratkih filmov, pet televizijskih serij in petnajst celovečercev, od tega tri v drugih republikah tedanje Jugoslavije – Volčjo noč in Vizo zla v Makedoniji in film Deveti krog na Hrvaškem.

Njegovi filmi so bili prikazani na številnih festivalih po vsem svetu, za svoje filmsko ustvarjanje pa je prejemal nagrade in priznanja v domovini in na tujem. Med najpomembnejšimi so: bronasto priznanje na festivalu v Benetkah za film Mladina gradi (1947), več aren na filmskem festivalu v Pulju, Prešernova nagrada (1962), nagrada AVNOJ, najvišje državno priznanje v tedanji Jugoslaviji (1976), Badjurova nagrada za življenjsko delo (1978) ter nominacija za tujejezičnega oskarja za film Deveti krog (1961).

Kot politik si je nenehno in vztrajno prizadeval za izboljšanje položaja domače kinematografije tako v slovenskem kulturnem prostoru kot v širšem jugoslovanskem okviru. Med letoma 1963 in 1967 je bil poslanec Skupščine SR Slovenije, leta 1966 je za tri leta prevzel vodenje Viba filma, bil je prvi in večletni predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, v obdobju 1976–1981 profesor na AGRFT, od leta 1976 pa tudi dekan te institucije. V času od 1982 do 1986 je bil član predsedstva SR Slovenije.

Ker se je zavedal pomena svojega opusa za zgodovino slovenske kinematografije, je svojo s filmom povezano dediščino v oporoki zapustil takratnemu Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju, danes Slovenski kinoteki


* * *

Naslovna fotografija: France Štiglic I Foto: Marjan Pfeifer (arhiv Slovenske kinoteke)

* * *


kolofon
razstavo je pripravila: Špela Čižman | lektura: Mojca Hudolin | korekture: Jurij Bobič | digitalizacija fotografij: Martin Podrzavnik | priprava fotografij: Sanja Bračun | fotografije: arhiv Slovenske kinoteke |oblikovanje: Maja Rebov | tisk: Siar, Ljubljana | Slovenska kinoteka, oktober 2019

* * *