Prav te dni, ko je na policah zadišalo po sveže stiskani številki Ekrana, zadnji v letošnjem letu, vstopamo v filmsko najbolj pester del leta. Projektorji 34. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala so v polnem zagonu, objavljen je program jubilejne 20. Animateke, med 9. in 17. decembrom se bo odvil že 39. Festival LGBTQ+ filma, pred nami pa je tudi sezona oskarjev. Dobrih filmov skratka ne bo (z)manjkalo.
Kot je že v prejšnji številki Ekrana ugotavljala Metka Dariš, imajo filmi daljše in bolj osmišljeno življenje, če sopredvajani tudi v kinu. »Bolj so prisotni v širši zavesti – ne samo gledalcev, ampak tudi filmskih kritikov in teoretikov – in se tako tudi bolj vpišejo v filmsko zgodovino.« O tem, kako se vzpostavlja stik med občinstvom in filmom, si lahko preberete v dveh novih prispevkih iz rubrike Kino Paradiž, ki nastaja v sodelovanju z društvom Fipresci. K daljšemu in bolj osmišljenemu življenju filma zagotovo pripomore tudi njegova refleksija. Anja Zag Golob s pismom aktualni ministrici zaključuje serijo kolumen Kontraplan, kjer je vse leto kritično reflektirala kritiko in problematiko poskušala osvetliti z različnih perspektiv.
Osrednja tema tokratne edicije Ekrana, Podobe spomina, ki sta jo uredili Jasmina Šepetavc in Natalija Majsova, pod drobnogled vzame film kot medij spominjanja. Sedem prispevkov iz raznovrstnih zornih kotov prevprašuje, kako in česa se lahko spominja film, ter reflektira povezave med filmom, spominom, dediščino, zgodovino in etično-političnimi premisleki. V Ekranu november/december izpostavljamo še rubriko Fokus, v kateri tokrat pokrivamo 26. Festival slovenskega filma v Portorožu, razglednico Petre Meterc o Los Angelesu, mestu – filmski kulisi, razpravo Veronike Šoster »Wes svet je oder« o pripovednih postopkih v filmih Wesa Andersona, Ana Obreza pa na krilih filma in glasbe zajadra v prispevku »Glasbena godba – filmska zgodba«. Kot vedno so tu še kritike aktualnih filmov in serij, festivalska poročila, Pritisk daljinca, Predmet meseca, Moj najljubši frejm in Ustavljene podobe – nova rubrika, posvečena stripu.
Za konec pa še povabilo na dva dogodka. V četrtek, 23. novembra, bomo v Dvorani Silvana Furlana podelili letošnje priznanje revije Ekran. Priznanje revije Ekran je bilo ustanovljeno leta 2012, ob petdesetletnici izhajanja revije, z željo poudariti zasluge slovenskih filmskih publicistov_k in kritikov_čark, ki s svojim delom prispevajo k dvigu filmske kulture v Sloveniji. Priznanje revije Ekran za leto 2023 prejme filmska kritičarka, publicistka, urednica, scenaristka in režiserka Majda Širca. Podelitvi priznanja bo sledila projekcija filma Povečava (Blow-Up, 1966, Michelangelo Antonioni) po izboru nagrajenke. Ob tem si lahko v Ekranu preberete tudi obsežen intervju z nagrajenko, ki ga je pripravil lanski prejemnik ekranovega priznanja, Žiga Brdnik.
Ob koncu leta pa se nam obeta še prava kino-ušesna poslastica. »Prva celovečerna mojstrovina Busterja Keatona in ena zgodnejših velikih filmskih komedij se začne z nevihto, dvojnim umorom, jokajočim otrokom, žalovanjem za ubitim možem in bratom ter zaprisego maščevanja« v prispevku z naslovom »V temo in nazaj« zapiše Andrej Gustinčič. Nemo filmsko klasiko Naše gostoljubje (Our Hospitality, 1923, Buster Keaton in John G. Blystone) z živo glasbeno spremljavo – ter sveže spisano partituro, ki jo tudi tokrat podpisuje skladatelj in pianist Andrej Goričar – si lahko ogledate v četrtek, 28. decembra, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
Vabljeni k branju Ekrana november/december.
Revijo Ekran lahko podprete tako, da se nanjo naročite.
