Društvo slovenskih filmskih publicistov in publicistk Fipresci in revija Ekran sta v petek, 19. decembra, v Slovenski kinoteki podelila strokovne nagrade za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike. Nagrade Nike Bohinc so bile podeljene v treh kategorijah: za najboljšo kritiko, za najboljše teoretsko besedilo in za najboljši intervju. Nagrada nosi ime v spomin na eno vidnejših članic društva Fipresci, prvo urednico Ekrana ter eno izmed najpomembnejših filmskih kritičark v našem prostoru. Podelitvi je sledila projekcija filma Veliki plan (Nemā-ye nazdīk, 1990, Abbas Kiarostami).
K javni prijavi za Nagrado Nike Bohinc so bili povabljeni vsi filmski kritiki in kritičarke ter publicistke in publicisti, katerih prispevki so bili objavljeni v registriranih medijih v obdobju od 20. 11. 2024 do 20. 11. 2025. Prijavljene prispevke je ocenjevala tričlanska strokovna komisija v sestavi dr. Polona Petek, filmska publicistka in raziskovalka filma in televizije, visokošolska učiteljica in predstojnica Katedre za filmske in televizijske študije na AGRFT, Varja Močnik, režiserka, scenaristka, predavateljica in filmska publicistka, ter Gaja Pöschl, šepetalka in kritičarka.
Komisija je o svojem delu zapisala: »Šestinpetdeset kakovostnih ter žanrsko, vsebinsko in slogovno raznolikih prispevkov, ki poglobljeno in spretno obravnavajo različne plati filmske umetnosti, je resnično neverjetno in navdihujoče branje. Članice komisije smo osuple nad kakovostnim in količinskim izobiljem filmske publicistike pri nas, navdušene nad zastopanostjo piscev več generacij in tudi avtoric, ki jih je pravzaprav občutno več od moških kolegov. Pri slednjem se sicer sprašujemo, ali gre za osebne odločitve ali za družbeni proces … V prihodnje bi si želele le večjega števila občil, ki bi objavljali prodorne prispevke o filmu, saj ti raziskujejo in popisujejo filmsko ustvarjalnost in širijo obzorja daleč onkraj filma.«
Na javni poziv za nagrado Nike Bohinc je letos prispelo 56 prispevkov iz 5 različnih medijev. Komisija je nagrade podelila v vseh treh kategorijah: za najboljšo kritiko, za najboljše teoretsko besedilo in za najboljši intervju. Besedila, ki dosegajo najvišje standarde stroke, so:
NAJBOLJŠA FILMSKA KRITIKA
Aleksandra Gačić: O kitajski industrijski coni sredi Etiopije
Objavljeno v reviji Ekran maj/junij 2025
V kategoriji filmske kritike je komisijo že drugič zapored najbolj navdušila Aleksandra Gačić. V besedilu z boleče neromantičnim, a témi nadvse primernim naslovom »O kitajski industrijski coni sredi Etiopije« nas Gačić vešče vodi skozi dokumentarni film Narejeno v Etiopiji (Made in Ethiopia, 2024, Xinyan Yu in Max Duncan) s poudarjeno pozornostjo za njegovo naratološko zasnovo in to analizo tesno prepleta s koncepti postkolonialnih študij. Tako ustvari kompakten preplet skrbno izrisanega ekonomsko-političnega konteksta filma in premišljeno izbranih poudarkov njegove filmske govorice, kar ji omogoči kritično in prepričljivo presojo raziskovalnih in estetskih odločitev dokumentaristov. V interpretaciji Aleksandre Gačić se prikaže otipljiva, za feministično izostreno oko provokativna in nikakor ne enoznačna podoba »kitajske industrijske cone sredi Etiopije«, ki bralcev ne prepričuje, temveč informira in vabi k nadaljnjemu razmisleku.
NAJBOLJŠE TEORETSKO BESEDILO
Zigi Omerzel: Idila klišeja in njeno nelagodje v Sreči Agnès Varda
Objavljeno v reviji KINO!, št. 57, oktober 2025
Zigi Omerzel s spretno, poglobljeno in natančno analizo pojma kliše ponuja svež pogled na verjetno najbolj nerazumljen film Agnès Varda, pri čemer ne črpa le iz svojega bogatega filozofskega znanja, temveč tudi iz umetnostne zgodovine, literarne teorije in psihoanalize. Kljub specifičnim izraznim sredstvom in spretnemu preigravanju strokovnih pojmov pa njena razčlemba nikakor ni monološka – z duhovitimi primerjavami in drznim zaključkom bralca namreč vabi k dodatnemu razmisleku tako o obravnavanem filmu kakor tudi o odnosu do umetnosti same.
NAJBOLJŠI INTERVJU
Ciril Oberstar: Zdenko Vrdlovec: »Ni teorije brez poznavanja zgodovine filma«
Objavljeno v reviji Ekran november/december 2025
Intervju Cirila Oberstarja z Zdenkom Vrdlovcem ni le globok vpogled v razmišljanje in delo pomembnega filmskega kritika in teoretika, temveč tudi neprecenljiv dokument o zgodovini domače filmske publicistike. Oberstar pogovor krmili z odličnim poznavanjem snovi in igrivo radovednostjo, Vrdlovec pa se na njegova vprašanja odziva z intimnimi in analitičnimi razmisleki, ki izrišejo barvito sliko (osebne in obče) zgodovine pisanja o filmu v Sloveniji. Pogovor dragoceno in mnogoplastno razkriva preteklost in današnjost slovenske filmske publicistike, zazre pa se tudi v (svetlo) prihodnost.
