Pojdite na vsebino

Naslovnica monografije Špela Rozin

V petek, 15. septembra, ob 20. uri bo v Dvorani Silvana Furlana predstavitev monografije ŠPELA ROZIN, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, s pogovorom Špele Rozin in Marcela Štefančiča, avtorja monografije. Pogovoru bo sledila projekcija redko videnega filma, ki ga hrani Jugoslovanska kinoteka, Kako sta se ljubila Romeo in Julija?, ki ga je leta 1966 režiral Jovan Živanović.

prizor iz filma Kako sta se ljubila Romeo in Julija?
Kako sta se ljubila Romeo in Julija?

Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev na Igralskem filmskem festivalu KRAFFT v Kranju vsako leto podeli stanovske nagrade igralcem, ki so z izstopajočo igralsko kreacijo izrazito označili sodobno avdiovizualno produkcijo in s tem film postavil na višjo raven. Najvišja društvena nagrada Ita Rina se podeli igralki ali igralcu za življenjsko delo. Ob tej nagradi so se organizatorji zavezali, da bodo izdajali tudi monografije nagrajencev. Tako počasi nastaja zbirka Ita Rina.

naslovnica monografije Špela Rozin
Naslovnica monografije Špela Rozin.

Letošnja nagrajenka Špela Rozin s svojim obširnim mednarodnim opusom ponuja vznemirljivo branje o dekletu, ki je samozavestno stopilo v italijanski črno-beli filmski svet in ga očaralo s svojim talentom in pojavnostjo. »Barve filma so bile njene oči,« je zapisal pronicljivi avtor monografije Marcel Štefančič jr. »Špela Rozin je storila to, kar sta vsak v svojem času in na svojem kontinentu storila Ben Hecht in Irena Prosen – odšla je v Rim in potrkala na vrata ugledne igralske agencije Basile, v kateri zanjo sicer niso še nikoli slišali, a so takoj pri­kimali njeni fotogenični karizmi (fotografije, po­snete v rimski vili Borghese, so to potrdile). Tako je Špela Rozin pristala v mitoloških spektaklih, kot so bili recimo Maciste proti lovcem na člo­veške glave, Nepremagljivi in Dolina odmeva. Bila je iz zvezdniškega testa.«

Po filmskih monografijah Ivo Barišič, Silva Čušin in Špela Rozin se obeta še izid monografije Borisa Cavazze, drugega letošnjega nagrajenca za življenjsko delo Društva DSI.

Aktualno